Vsak, ki vsaj malo spremlja nogomet, ve, kakšen "efekt" na nogometnega navijača imajo sličice Panini vse od svetovnega prvenstva 1970 dalje, ko so se prvič pojavile, čeprav so štirje italijanski bratje Panini podjetje ustanovili že deset let pred tem.
Zbiranje sličic in polnjenje albumov se je precej razraslo, zbirajo tako mladi kot stari, tako novinci v nogometu kot tisti, ki se želijo vrniti v otroštvo in podoživeti občutke ob zbiranju in lepljenju sličic na ustrezne prostorčke v albumu.
Čeprav popolnitev albuma stane vse več evrov, nenazadnje za to potrebuješ več kot 600 sličic oziroma nalepk, pa gre prodaja Paniniju - kljub krizi italijanskega reprezentančnega nogometa - zelo dobro od rok.
Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, dnevno prodajo med osem in deset milijonov paketkov, kar pomeni, da tovarna v Italiji dela neprenehoma.
"Ključna je preprostost. Panini nikoli ni bil v krizi, ker je to preprosta igra, v kateri uživajo tako starši kot otroci," je AFP povedala vodja proizvodnje v tovarni v Modeni Simona Spiaggia.
Princip se v 50 letih ni nič spremenil (izjema je sestavljanje paketkov, ki je danes strojno, nekdaj so za "mešanico" nalepk poskrbeli kar tako, da so jih z lopatami metali ob zid). Odpiraš paketke, lepiš in izmenjuješ sličice. Tako kljub neuvrstitvi Italije Panini niti pri naših zahodnih sosedih ne beleži slabše prodaje.
"Razlika je malenkostna. Sicer pa proizvajamo za cel svet z izjemo Latinske Amerike, saj imamo v Braziliji še eno tovarno. Za preostanek sveta pa vse naredimo tu, v Modeni. Tako Italija pri pri tem predstavlja le majhen delež," pravi Spiagga.
Panini, ki ima v Modeni 240 zaposlenih, ima pogodbe tudi z Disneyjem, sodeluje tudi s kolesarstvom in košarko, "a nogomet je tisti, ki ima največji del v našem poslu".
