Najbolj šokantna je zgodba novinarja Ivana Carlosa Agnoletta, ki je svoj sedež na letalu odstopil kolegu Gelsonu Galliottu, ki je vedno sanjal, da bo nekoč »pokrival« tako veliko tekmo. »Bolečina je še vedno prevelika, da bi razmišljal o tem, ali me je rešil Bog,« je dejal Agnoletto.
»Moral bi pisati o veliki tekmi, toda moj kolega je imel velike sanje, da bi pisal o mednarodnem finalu. Ko sem Galiottu povedal novico, da gre lahko namesto mene, najprej sploh ni mogel verjeti. 'A res? Ne se šaliti. Ali res lahko grem?' mi je govoril. To je bila res uresničitev njegovih sanj.«
Agnoletto je še povedal, da ni vedel za nesrečo, dokler niso začeli klicati njegovo ženo in ji izrekati sožalje. »Bilo je, kot da bi umrl. Šel sem do televizije in videl, da se je letalo zrušilo,« je še dodal Agnoletto.
Na spisku potnikov sta bila tudi župan Chapeca, Luciano Buligon in predsednik kluba Plinio David de Nes Filho, vendar sta zamudila letalo zaradi sestanka v Sao Paulu. »Samo Bog lahko to pojasni,« je dejal Buligon in končal: »To je največja tragedija za Chapeco, ki se je lahko zgodila. S klubom smo doživeli veliko trenutkov izjemnega veselja. Zdaj pa...«
Gelson Merisio, državni pravnik iz Santa Caterine in goreč navijač kluba Chapecoense pa si je na vsak način hotel ogledati prvo tekmo finala njegovega kluba. 50-letni Mersio pa je moral zaradi delovnih obveznosti v zadnjem trenutku odpovedati pot v Medelin. Po nesreči je seveda izrazil spoštovanje (na fotografiji) ponesrečenim.
