Trener Milana je prvič po grozoviti balkanski vojni obiskal Borovo, kjer je preživel svoje otroštvo, prvič po 25 letih je prestopil prag rojstne hiše. Siniša Mihajlović se je na Hrvaško vrnil skrivnostno. Ni želel, da bi ga domačini prepoznali, zato so bila sončna očala, kapa in šal obvezni modni dodatki.
Srbski Kurir je poročal, da se je nekdanji odlični branilec za obisk odločil potem, ko je tri dni zapored sanjal kraj, v katerem je preživel otroštvo. Poleg rojstne hiše je v družbi brata in botra obiskal osnovno šolo, ki jo je obiskoval ter igrišče v Borovu, na katerem je naredil prve nogometne korake. Siniša Mihajlović je vse skupaj doživel zelo čustveno, pred vrati družinske hiše solz menda ni mogel zaustaviti.
"Nič več me ne vleče tja. Spominjam se Vukovarja, kot je bil v času moje mladosti in odraščanja. V svojem spominu želim ohraniti takšne podobe in ne tiste porušenega mesta," je Siniša Mihajlović dejal pred leti, toda želja, da se vendarle vrne domov, je bila očitno močnejša.
V svoji biografiji "Božja levica", ki jo je leta 2012 napisal Miroslav Gavrilović, je priznal, kako hudo mu je bilo zaradi državljanske vojne v Jugoslaviji. "Pod mojim pritiskom so starši spakirali najnujnejše stvari in se preselili v Beograd, pridružil se nam je brat Dražen. Nato je do nas prišla informacija, da je bila naša hiša v Borovu minirana in da je nekdo izstrelil naboj v mojo sliko na zidu. V tem groznem dejanju je bilo tudi nekaj simbolike, sporočilo je bilo več kot jasno. Kdo bi lahko vrgel bombo na našo hišo? Kdo je in zakaj streljal v mojo in Draženovo sliko? Ta vprašanja so me preganjala, dokler nisem izvedel resnice. To je storil Stipe, eden od mojih najboljših prijateljev v otroštvu, ki sem ga doživljal kot brata. Leta 2000 sva se srečala v Zagrebu. Prišel je v hotel in me vprašal, ali že vse vem. Priznal mi je, da je on zažgal hišo, toda tudi rešil moje starše. Oprostil sem mu."