Zgodba je znana. Z dvema zaporednima naslovoma Borussie in z njeno uvrstitvijo v zgodovinski nemški finale lige prvakov pred dobrima dvema letoma je nemškemu prvenstvu kazalo odlično. Zanj je skokovito raslo zanimanje, močno se je povečala pozornost na trgu, ki v največji meri pripada premier ligi in primeri division, veliko se je govorilo o popolni konkurenčnosti elitnima ligama. Toda kot danes vsi dobro vemo in kot pogosto poudarjamo, šlo je za iluzijo. Kar nekaj nemških klubov je v zelo dobrem ligaškem konceptu sicer doseglo raven zavidljive organiziranosti in poslovne uspešnosti, toda nastale razmere so v tekmovalnem smislu raketno izstrelile Bayern. V nekakšnem paradoksu so Bavarci začeli črpati iz vsega dobrega, kar so ustvarili drugi klubi, načrpano so dodali svoji že tako ali tako mogočni strukturi in v vseh pogledih sestavili mastodona, ki je z velikimi koraki na domači sceni postal povsem nedotakljiv. Že tista sezona, v kateri je Borussia prišla do finala lige prvakov in ki je bila zaradi tega varljiva, je bila na prvenstveni sceni in v kontekstu boja za naslov povsem nezanimiva. Sledila ji je zares absurdna, ki jo je Bayern v svojo korist odločil že tam nekje na pragu meteorološke zime in nato postavil rekord vseh rekordov z marčevsko matematično potrditvijo novega naslova.
Preteklo tekmovalno obdobje pa ni bilo tako zgodovinsko ekstremno, a je bilo precej bližje tem skrajnostim kot normalni sezoni normalnega potegovanja za naslov. Münchenski gigant je na zimski premor odšel s praktično neulovljivo prednostjo, in čeprav je v uvodnem krogu druge polovice sezone doživel zelo konkreten poraz na gostovanju pri najbližjem zasledovalcu Wolfsburgu, to ni spremenilo ničesar. Bayernovo slavje ni bilo ogroženo na niti eni točki, do nove zvezdice se je sprehodil kot mlada družina v dehtečem parku in edini pravi izziv je za zvezdniško zasedbo ponovno predstavljal zaključek lige prvakov. Ta je bil za Münchenčane ponovno neuspešen, kar je v klub vneslo kar nekaj nemira in zaradi česar so razmere na čelu s statusom trenerja Josepa Guardiole vse prej kot gotove. Toda to je neka povsem druga zgodba, o kateri se bo po vsej verjetnosti odločalo na mednarodni sceni in ki na dogajanje v bundesligi ne bi smela vplivati. Vsaj tako se zdi, z novimi zvezdniškimi okrepitvami najvišjega formata Bayern ponovno deluje mogočno in nemogoče je napovedati karkoli drugega kot njegov vnovičen pohod do naslova državnega prvaka.
Kevinovo leto?
Novo sezono v bundesligi bodo začeli trije slovenski nogometaši. Največ oči je usmerjenih v Kevina Kampla, čigar cilji so po polletnem privajanju na Borussio zelo visoki. Zanimivo bo videti, kaj v Augsburgu lahko pokaže nekakšen povratnik Tim Matavž. Potem pa je tu še branilec Kölna Dominic Maroh.
TUDI ČE ZAMIŽIMO NA ENO OKO
Seveda v teoriji Nemčija in njena liga premoreta ekipe, ki bi tej napovedi lahko kljubovale in ki bi potegovanje za krono vendarle lahko naredile precej bolj zanimivo. Lani povsem razglašena Borussia je sestavila zelo simpatično zasedbo, ki je z novim trenerjem dobila nov zagon in ki vedno lahko poleti na krilih edinstvenih navijačev. Zelo dobra ekipa je zrasla v Leverkusnu, kjer mirno načrtujejo boj za najvišja mesta in kjer bi, če bi se jim stvari zložile idealno, kajpak lahko ogrozili vodilni položaj. Predvsem pa je tu Wolfsburg, aktualni podprvak, ki je navsezadnje Bayernu ped dvema tednoma speljal nemški superpokal. Volkovi imajo odlično ekipo, v katero se je z gledišča nevtralnega nogometnega navdušenca hitro mogoče zaljubiti in ki kar kliče po tem, da bi spisala kakšno pravljico. Sploh če bi uspeli zadržati svojega prvega zvezdnika Kevina De Bruyna, bi lahko nadgradili lansko sezono. Morda bi jo lahko nadgradili celo občutno. Toda čeprav zamižimo na eno oko in resno dopustimo možnost, da bi belgijski zvezdnik ostal dlje kot do konca prestopnega roka in bi za Wolfsburg igral tudi septembra (ter nato seveda preostale mesece nove sezone), ne pridemo prav daleč. Naj se razumemo, zamižati je treba kar pošteno, kajti resnično se zdi, da bo eden najbolj zaželenih nogometašev na evropskem trgu do konca avgusta prestopil k enemu od evropskih velikanov. Po možnosti celo k Bayernu? No, nikar ne pretiravajmo. A kakorkoli že, tudi če zamižimo in odmislimo, tako grožnja Wolfsburga kot grožnje ostalih teoretičnih tekmecev Bayerna predstavljajo klasičen nepopisan list, ki ga nikakor ne more popisati pričujoča napoved sezone. V njej je to le teorija, ki ji bo resnejšo pozornost mogoče nameniti šele, če bo eden od kandidatov list popisal sam in dejansko postal izzivalec. Za kar bo v vseh pogledih moral preseči samega sebe, ob tem pa tudi s tem verjetno ne bi šlo, če vsaj nekaj malega ne bi dodal tudi Bayern. Da, če bi se taka grožnja dejansko rodila, potem bi morebitna negotovost v bavarskem taboru utegnila odigrati pomembnejšo vlogo, kot jo igra v tem trenutku.
