Španski sistem, ki ga Nemčija v določeni meri že posnema in o katerem razmišljajo tudi nekatere druge države, mladinske oziroma druge ekipe skoraj enakovredno uvršča v ligaški koncept in jim že vrsto let postavlja zgolj eno omejitev. Manj strogo kot v Nemčiji, kjer dve ekipi istega kluba ne smeta nastopati v sosednjih ligah (torej v prvi in drugi, v drugi in tretji ter tako naprej), se Barcelona in Barcelona B zgolj ne smeta srečati v isti ligi, kar seveda velja tudi za vse druge. Iz tega pa logično izhajajo največje ambicije teh drugih ekip, ki so neločljivo povezane s čim uspešnejšim nastopanjem v drugoligaškem tekmovanju.
Barça, ki je glavni "krivec" za izpostavljenost tega vidika španskega nogometa, je omenjenim ambicijam zelo dobro sledila tako rekoč vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja in jim je bila zelo blizu z generacijo današnjih superzvezdnikov Lionela Messija ter Andrésa Inieste pred dobrim desetletjem. Nov bum pa je sledil na prehodu iz prejšnjega v to desetletje, ko sta se na mestu trenerja zastavonoše mladinskega pogona zamenjala nekdanji in današnji strateg prvega moštva Josep Guardiola in Luis Enrique.
Guardiola je ime Barçe B, kot ji popularno pravijo, v svet ponesel tako z dosežki prve ekipe kot z dediščino, ki jo je pustil za seboj in s katero je nato delal Enrique. Ta pa je nadaljeval projekt in nadgradil moštvo, ki je postalo zgodovinsko uspešno. V zadnjih petih letih bi se, če bi se smela, Barça B kar dvakrat borila za vstop v prvo ligo in je bila v tem pogledu dodaten ponos že tako pregovornega ponosa Katalonije. Ko so ljudje opevali Barcelono, so opevali tudi njeno drugo ekipo in ji pri tem kar nekako napovedovali nadaljnje oskrbovanje prvega moštva s talenti najvišjega razreda. Če je šlo še pred enim letom dosledno po tej poti, pa so se stvari v letošnji sezoni precej zapletle.
Seveda je Barcelona tako kot vedno svojo drugo ekipo na prehodu med tekmovalnima obdobjema pošteno prevetrila, toda to nikakor ne pomeni, da je šlo zgolj za take ali drugačne odhode. Iz zelo uspešnih nižjih starostnih kategorij slovite La Masie je prišla kopica opevanih talentov, lanskega zvezdnika mladinske lige prvakov Munirja El Haddadija so na začetku sezone celo potiskali v člansko ekipo in člansko špansko izbrano vrsto, za sorazmerno velike denarje pa je prišel domnevni hrvaški čudežni deček Alen Halilović. Cilji so bili zelo visoki; najmanj sredina lestvice in po možnosti ponoven boj za mesta, ki bi Barço B, če bi smela, vodila v dodatne obračune za vstop v prvo ligo. Namesto tega pa je najbolj opevana mlada ekipa na svetu po petih letih druge lige in sedmih letih svetovne slave povsem na robu neslavnega izpada v tretji razred španskega prvenstvenega tekmovanja.
ČUDEŽNI DEČEK? NE, AROGANTNI ČLEN NEUSPEHA
Po 39 od 42 krogov je na lestvici druge lige predzadnja, kar odgovorne spravlja v obup, ki se meša z nejevero. "To se nam ne sme zgoditi, to bi bil velik polom. Če je že šlo narobe vse drugo, se preprosto moramo vsaj rešiti izpada in obstati v tem rangu," poudarjajo v en glas, a se bodo morali začeti zavedati, da so tri tekme pred koncem na zelo tanki nitki.
Jutri bo Barça B gostovala v Las Palmasu na Kanarskih otokih, kjer se krčevito borijo za napredovanje v prvo ligo in kjer bo zelo težko osvojiti točke. Jih pa nujno potrebuje, kajti po torkovem porazu proti Valladolidu za rešitvijo zaostaja za velike štiri (morda celo za še večjih pet, če je bil sinoči uspešen Racing) točke in bo izpadu resnično težko ušla. Seveda upanje umira zadnje, toda verjetno se bo kmalu morala začeti tolažiti vsaj s tem, da z bivanjem v tretji ligi ne bo zaostajala za moštvom Real Madrid Castilla, kot svojo drugo ekipo imenuje aktualni evropski prvak.
Ta je spet začel resneje vlagati v svoje mlado zaledje ravno zaradi tekmovanja z Barcelono in številnih zelo resnih zbadljivk, ki jih je poslušal na ta račun. "Madrid compra, Barça crea" (Madrid kupuje, Barça ustvarja) je postal eden od najslovitejših izrekov, ki se je na krilih Messija in druščine širil precej prek španskih meja in ki mu je Real za vsako ceno želel nasprotovati. V določeni meri mu je uspelo, ko je Castilla sledila Barceloni B v drugo ligo in jo v sezoni 2012/13 celo slavnostno prehitela na končni lestvici.
Toda nato so šle stvari strmo navzdol in tudi Real se bo lahko tolažil le s tem, da je tistemu izreku danes težko prikimati. Nova zasedba šampionske Barcelone je namreč v veliki meri drago kupljena, usodo B zasedbe pa že poznate. A vrnimo se k Realu oziroma h Castilli, ki je lani močno razočarala z izpadom v tretjo ligo, letos pa še precej bolj s klavrnim poskusom vrnitve v drugo. Ne samo, da je bil neuspešen in da je letošnja generacija za ciljem močno zaostala, ampak so se za nameček v tem pogonu pošteno sprli zaradi mladeniča, okrog katerega je v zadnjem času vse potihnilo. Služba za stike z javnostmi je dobro opravila svoje delo in zadevo v veliki meri prikrila, toda neizpodbitno dejstvo je, da si je Real privoščil pravi tretjeligaški fiasko z domnevnim norveškim čudežnim dečkom Martinom Ødegaardom.
Verjetno niste vedeli, da so pompozno pripeljanega "največjega talenta na svetu" prejšnji mesec oddaljili od moštva, ko so bile njegove obupne predstave pomemben kamenček v mozaiku usodnega niza porazov. Še manj verjetno pa ste vedeli, da je šlo tudi za vprašanje razdora v ekipi, v kateri so se zrelejši fantje pošteno spotaknili ob pogoste treninge mladega zvezdnika s prvo ekipo, ob s tem povezano arogantnost in ob njegovo astronomsko plačo, skorajda primerljivo z osebnim dohodkom potrjenega mojstra Isca. Zgodba o uspehu? Lepo vas prosimo, 16-letni Norvežan je za zdaj vse (resnično vse!) kaj drugega in kot dodatek težavam celotnega mladinskega pogona se ob njegovem imenu zdaj že postavljajo zelo resna vprašanja.
