Zelo težko je reči, v kolikšni meri si je Brazilec kriv sam oziroma v kolikšni meri so ga na vrtiljak norosti posrkali interesi vlagateljev, podjetij in lobijev, povezanih z njegovim lakomnim očetom. Močnejši vpliv slednjega se zdi zelo verjeten, a bolj od tega je za ta kontekst pomemben položaj, v katerem se je mladenič znašel pred prihodom v Barcelono, ob njem in v prvih mesecih na Pirenejskem polotoku.
V marsikaterem pogledu sploh ni šlo za nogometaša, šlo je za poslovno-športni projekt, ki je med drugim zrasel v luči lanskega svetovnega prvenstva in v katerem je bila selitev k Barceloni nekakšna globalna promocija na najvišji ravni. To pa še ni bilo vse. Kot da v Katalonijo ne bi že tako ali tako prišel v vlogi nekakšnega umetno napihnjenega klovna, ki so ga kot velikega talenta (pozor, o tem ni nihče nikoli dvomil) oblikovali že od ranega otroštva, so kmalu na dan prišle dodatne podrobnosti.
Saj veste, tedanji predsednik Barce je znal pristaviti svoj lonček in še nekaj časa se bo po sodiščih vlekel primer netransparentnega nakupa, pri katerem so vpletene strani obrnile (domnevno tudi oprale) neprimerno večje vsote denarja od že tako ali tako velikanskih prikazanih. Ob tem je s peresno lahkim telesom veljal za prešibkega, s slogom igre za premalo odgovornega, vse prej kot na roko pa mu je šlo še nekaj okoliščin.
Denimo prvi zvezdnik Messi, ki so mu šle vsote in pozornost v nos ter je kot ogrožen vodja krdela začel označevati vogale. Ali pa dejstvo, da je ta vodja krdela Argentinec in da je bil njegov odnos z Brazilcem v napetem pričakovanju svetovnega prvenstva v deželi sambe še toliko bolj obsojen na neuspeh.
Pravzaprav se je pod črto vsega tega Neymar v lanski sezoni še dobro znašel. Morda celo več od tega. Ob koncu ga ni bilo mogoče označevati kot neodgovornega klovna, za seboj je imel zelo dobro tekmovalno obdobje in marsikateri nogometni navdušenec je bil po čisto človeški plati iskreno razočaran, ko se je za mladeniča svetovno prvenstvo po odličnih predstavah razpletlo s hudo poškodbo in epskim polomom brazilske reprezentance v zvezdnikovi odsotnosti.
Kar zadeva letošnjo sezono, pa je šel Brazilec še neprimerno dlje. Potem ko se je tako fizično kot psihično hitro postavil na noge, je status klovna in neodgovornost pahnil v globoko pozabo, daleč za seboj pa je pustil tudi vse ostalo. Nesoglasja z Messijem so oddaljena preteklost, napetosti okrog spornega prestopa prav tako. Čeprav je posel še vedno vreden obsodbe in morajo biti krivci poklicani na odgovornost, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je na tak ali drugačen način Barcelona dobila nogometaša, ki plemeniti svoj talent na najboljši mogoči način in v vseh pogledih ogromno daje svoji ekipi.
Morda je malce bolj nagajiv, svojeglav in zabavljaški, kot so bili v novejši dobi pri Barceloni vajeni od svojih vzornih zvezdnikov, a nič več od tega. V vseh teh pogledih je Neymar globoko znotraj meja sprejemljivega, s predstavami na igrišču pa je globoko znotraj meja izjemnega.
S torkovima zadetkoma je še izboljšal zavidanja vreden strelski izkupiček, odlično mu gre tudi v ostalih statističnih kategorijah, da o splošnem vtisu ne govorimo. S slednjim je Brazilec ena od najbolj pozitivno izpostavljenih osebnosti trenutno najbolj pozitivno izpostavljene ekipe v Evropi, že ta enačba pa pove več kot dovolj. Tudi v pričakovanju najpomembnejših tekem sezone, na kateri bi 23-letnik utegnil pustiti še globlji pečat.