In te težave se bodo nadaljevale, čeprav je na stadionu Etihad pred sinočnjim nepopolnim razpletom četrtfinala svetil žarek upanja.
Verjetno si ne glede na vse nihče ni mislil, da bi te težave lahko bile tako zelo velike, kot se zdijo (in po vsej verjetnosti tudi dejansko so) v tem trenutku. Sinje modri nujno potrebujejo predvsem dve stvari: poglavarja v razglašeni zvezni vrsti in svežo strelsko kri v nenavadno sterilni konici napada. Seveda je v vlogi prvega že več sezon vsestranski Yaya Toure, ki je sčasoma postal tudi izjemen strelec in od katerega je bila v zadnjih dveh letih igra Manchester Cityja odvisna bolj kot od kogarkoli drugega.
Kar zadeva zadetke, pa so vodilni možje kluba ocenili, da človeka za rešitev uganke v svojih vrstah niso imeli, in so zaradi tega globoko segli v žep za nakup dozdajšnjega napadalca Swanseaja Wilfrieda Bonyja. Enega so sinje modri torej že imeli, drugega so si v skladu z navado kupili, a vendar v zadnjih dneh niso mogli računati na nobenega od njiju. Jasno, oba sta Afričana. Še več, sta rojaka in na prvenstvu svoje celine skupaj zastopata barve Slonokoščene obale, medtem pa so potrebe po njunih uslugah na stadionu Etihad, kot rečeno, še večje, kot je bilo mogoče napovedati.
OSTALI ČETRTFINALISTI ZNANI ŽE PREJ
Sinočnji razplet je bil zadnji predtekmovalni, že prej smo udeležence četrtfinala letošnjega afriškega pokala narodov dobili v skupinah A, B in C. Brez posebnih presenečenj so napredovali Kongo, gostiteljica Ekvatorialna Gvineja, Tunizija, DR Kongo ter favoritinji turnirja Gana in Alžirija.
Brez Toureja in z nerazpoloženimi napadalci je City padel v krizo, v kateri se je zelo hitro sprehodil od popolnega izenačenja z vodilnim Chelseajem do zaostanka nevarnih petih točk za londonski modrimi. Stvar je še hujša, ker so si sinje modri za nameček privoščili sramoten izpad iz prestižnega pokala FA, kjer so prav tako plačali ceno izpostavljenih pomanjkljivosti. Ceno vrzeli, ki jih preostali nogometaši v sicer zvezdniški zasedbi preprosto niso sposobni zapolniti. Da bi bila mera polna, se ob vsem tem ni bilo mogoče znebiti občutka, da bo moral City brez obeh afriških nogometašev igrati še kar nekaj časa, predvsem pa da bo moral brez njune pomoči odigrati hitro bližajoči se sobotni obračun … da, uganili ste, prav s Chelseajem. Ni se namreč zdelo verjetno, da bi se Slonokoščena obala lahko poslovila od afriškega pokala narodov že po skupinskega delu tekmovanja in da bi se igralca v Anglijo vrnila pravočasno za nastop na derbiju. Še več, napovedi so se glasile, da je kaj takega nemogoče. Toda …
Včeraj je proti Ekvatorialni Gvineji poletelo zasebno letalo v lasti arabskih lastnikov Manchester Cityja, ki je imelo (oziroma jih je imelo osebje) zelo jasna navodila. Če bi se stvari obrnile v nasprotju z željami obeh zagrizenih reprezentantov dežele slonov in v skladu z željami vodstva kluba, je bila jeklena ptica pripravljena prižgati motorje, naložiti dragocena potnika in ju po hitrem postopku pripeljati v Manchester.
Tako bi že danes lahko trenirala, jutri bi opravila povsem redne priprave na veliki obračun, v soboto pa bi v nasprotju z vsemi pričakovanji zaigrala na najpomembnejši tekmi dozdajšnjega dela sezone. Slonokoščena obala sicer velja za večno poraženko tako celinskih kot globalnih tekmovanj in ne s svojo zlato generacijo ne z novim valom zvezdnikov ni osvojila še ničesar. Toda vseeno na afriškem pokalu narodov po navadi pride zelo daleč in po vseh napovedih bi morala tudi tokrat.
Toda ko se ji je zataknilo, je Tourejev in Bonyjev klub hitro ukrepal. Takoj ko je postalo jasno, da imajo sloni pred zadnjim krogom skupine D možnost za izpad iz nadaljnjega tekmovanja, se je Manchester City pripravil. Pri tem pa je šlo za možnost, ki je spadala med bolj nenavadne v novejši zgodovini podobnih tekmovanj. Štiri tekme v prvih dveh krogih so se končale z identičnim izidom 1:1, to pa je pomenilo, da bi v primeru še dveh tekem z enakima remijema o napredovanju odločal žreb. Ta možnost je vse skupaj še dodatno začinila, v vsakem primeru pa je bilo jasno, da bodo predstavniki aktualnega angleškega prvaka tako na igrišču kot ob morebitnem žrebu močno navijali proti uspehu svojih nogometašev in za to, da se letalo v Anglijo ne bi vrnilo prazno.
Privoščljivo, grdo, a vendar razumljivo. Zagotovo sta razumela tudi nogometaša, ki na Otoku služita mastne milijone, veliko vprašanje pa je kajpak bilo, kako bo bizaren položaj vplival na njuno predstavo na tekmi s Kamerunom in kako se bo razpletla kombinacija tega srečanja ter obračuna Malija in Gvineje. V odgovor na to vprašanje nista navdušila, toda Slonokoščena obala je pokazala dovolj, zmagala z 1:0, napredovala in letalo v Anglijo vrnila brez potnikov. Do popolnega izenačenja v skupini pa je manjkal le zadetek Kameruna, kajti druga tekma se je končala z 1:1 in zadnjega četrtfinalista bo dejansko dal žreb.
