Crkni na igrišču ob prvi priložnosti

Ta konec tedna se Britanci tudi na igriščih spominjajo svojih umrlih vojakov, irski drugoligaški nogometaš pa je pri tem dvignil toliko prahu, da je celo zasenčil dogajanje na vrhu prvoligaške lestvice.

Ta konec tedna ni šlo le za Chelsea in njegovo prednost oziroma za zasledovalce in njihov zaostanek. Tako kot vsakokrat na začetku novembra so Britanci počastili spomin na svoje umrle vojake, ta počastitev pa je bila ob stoti obletnici prve svetovne vojne še toliko bolj čustvena.

In tako kot v zadnjih dveh letih se ji je uprl irski nogometaš James McClean, ki igra pri drugoligaškem Wiganu in čigar potezo je javnost tokrat sprejela še slabše kot lani in predlani. Pošteno so se ga lotili navijači na stadionu, še huje pa je bilo (in je še vedno) na svetovnem spletu.

"Če bi šlo zgolj za prvo svetovno vojno, ne bi videl nobene težave. Ker gre za spomin na vse operacije britanske vojske, pa nošenje simbola ne pride v poštev," je podobno kot v prejšnjih letih pojasnil nogometaš, ki je ponovno kot edini v profesionalnih ligah zaigral brez rdečega cveta na prsih.

Mak, ki ga na Otoku ob tej priložnosti v javnosti nosijo praktično vsi, je na začetku resnično simboliziral francoska polja, na katerih so britanski vojaki umirali v prvi svetovni vojni. Z leti pa se je pomen zares razširil in cvet simbolizira vse operacije, v kateri so Britanci dajali svoja življenja.

Ircem se to že od nekdaj zdi sporno zaradi spornih pobojev na Severnem Irskem v sedemdesetih letih, McClean pa spada med tiste, ki niso pripravljeni popustiti niti za drobec. Ni bil v preteklih letih, ni letos in zagotavlja, da ne bo niti v prihodnje, pa naj stane karkoli.

"Obtožujejo me, da ne spoštujem žrtev obeh svetovnih vojn. Toda če bi nosim mak, ne bi spoštoval nedolžnih civilnih žrtev na Severnem Irskem," je nogometaš, čigar družina prihaja prav z območja najbolj krvavo zadušenih vstaj, med drugim zapisal v zelo čustvenem odprtem pismu predsedniku kluba Davu Whelanu.

Preden je še tretje leto zapored stopil na igrišče brez obeležja. In preden si je nakopal še več težav kot v preteklih letih. Čeprav so njegovo pismo nekateri sprejeli pozitivno in se postavili na njegovo stran, se je večina obrnila izrazito proti njemu.

Na srečanju z Boltonom se ni niti enkrat dotaknil žoge, ne da bi mu glasno žvižgali, nekateri napadi na družabnih omrežjih pa so šli tako daleč, da so govorili o pohabljenju, po katerem ne bi mogel več igrati nogometa, in mu celo zaželeli, naj ob prvi priložnosti crkne na igrišču.

Če vemo, da so bile britanske operacije na Severnem Irskem resnično sporne, je nogometaša mogoče razumeti. Po drugi strani pa mu tudi tisti, ki ga razumejo, očitajo nepotrebno konfliktno obnašanje in namerno odstopanje od norm. Najbolje je, da si mnenje ustvarite sami.