Ne, ne grem, bom pa molil za vas

V paleti barvitih karakterjev, ki so korakali po košarkarskih parketih onstran velike luže, je bil vsekakor eden bolj nenavadnih. Črna oziroma svetla ovca, odvisno pač od zornega kota. Na igrišču je šlo za zelo solidnega krilnega centra, pravzaprav precej več kot to, konec osemdesetih je bil navsezadnje član prve peterke LA Lakersov. In to ne neke običajne generacije Lakersov, ampak Showtime Lakersov, dinastije, s katero je štirikrat zaigral v velikem finalu in osvojil dva šampionska prstana. V talenta in čarovnije polni zasedbi, ob članih dvorane slavnih Magicu Johnsonu, Kareemu Abdul-Jabbarju in Jamesu Worthyju, je bil on gospod zanesljivi, odgovoren za bolj umazane naloge. Nič pretirano spektakularnega, a iz dneva v dan, večera v večer, je dajal svoj delež, tisto, za kar je bil pripeljan in kar so od njega pričakovali.

Definitivno eden najboljših stranskih igralcev svoje generacije. Zunaj igrišča prijazen, miren, skoraj sramežljiv fant, ki pa se je na igrišču spremenil v borca, ki ni ne varčeval ne bežal pred udarci, njegova tržna niša pa so bili predvsem skoki. Imel je namreč nos za pobiranje odbitih žog, v tistih letih jih je pobral po približno devet na tekmo, odlikovali sta ga tudi dobra igra v obrambi in neverjetna trdoživost. Ironman, Železni mož, so mu pravili, ne le da je poldrugo desetletje igral v najmočnejši košarkarski ligi, neverjetno zveni podatek, da je v karieri izpustil le tri tekme, vse tri pa že v svoji drugi sezoni v ligi.

KOLCAMOŽ IN DEVIČNIK
Potem je krenil v neko veliko, rekordno ter težko ponovljivo serijo, ki se je začela 19. novembra 1986 v mestu angelov, končala pa 18. aprila 2001, ko je v dresu Miamija še zadnjič stopil na košarkarski parket. Vmes pa reci in piši 1192 tekem, ko ni izpustil prav nobene, pa čeprav udarci, poškodbe in bolezni tudi njega niso obšli, med drugim mu je J. R. Reid sredi devetdesetih s komolcem izbil dva zoba in povzročil zvenenje v glavi. Podatek, da je Green trpel za kroničnim kolcanjem, ki se je prekinilo le pri povečani telesni aktivnosti in zaradi česar ni nikoli spal več kot dve uri naenkrat, da rekordu še večjo vrednost.

Za ustavitev železnega moža je bilo potrebno precej več kot dva piškava zoba ali pa napadi kolcanja. "Če sta moj oče in mama lahko vsak dan šla v službo, potem grem lahko tudi jaz." Samo za primerjavo, trenutno vodilni mož v ligi NBA z nepretrganim nizom odigranih tekem je Tristan Thompson, center Clevelanda je trenutno pri številki 370.

Njegov rekord je torej eden tistih, ki bodo še dolgo ostali nedotakljivi. In da bi bila mera polna, je v ligi NBA, temu mačo svetu, polnem testosterona, to uspelo – devičniku. Danes 52-letni možak iz Portlanda namreč nikakor ni bil tipičen zvezdnik lige in tu se vrnemo na začetek tega zapisa. Medtem ko so se njegovi soigralci in tekmeci držali filozofije joie de vivre in uživali v sadovih, ki jih s seboj prinaša zvezdniški status, je bil sam recimo temu drugačen. Če so nekateri njegovi košarkarski kolegi podirali vse, kar leze in gre, je bil sam ob vstopu v ligo še nedolžen in zavezan celibatu, sam pri sebi si je namreč prisegel, da do poroke ne bo seksal. Nikoli, kar se je, poznavajoč okolje lige NBA, zdelo misija nemogoče. A Green je bil božji človek, s seboj je vseskozi prenašal biblijo, bil je globoko veren, in kar je pridigal, je tudi prakticiral.

SODOMA IN GOMORA
Če je bil Chamberlain prvi sveder lige NBA, potem je bil Green njegovo popolno nasprotje, na vrhuncu moči in slave se je odrekel mesenim užitkom. In če mislite, da je bilo to vztrajanje v celibatu lahko, se globoko motite. Vsej božji pomoči navkljub. Sploh v Los Angelesu, sploh v Showtime eri, ko so bili košarkarji v škrlatno-zlatih dresih kot rock zvezde. V deželi sanj in mestu zabave so bili kralji, svet jim je ležal pred nogami, svet blišča in glamurja, ženske, ki so jih zvezdniki privlačili, kot vešče privlači ogenj, pa so pri tem stale v vrsti. Dekleta, ženske različnih let, različnih ras, različnih velikosti in različnih motivov. Neke vrste košarkarski groupieji.

Eno od zbirališč je bil denimo sloviti Forum klub, kjer so se sproščali možje iz kluba in ki je bil kot neka spa verzija Hefnerjevega Playboyevega dvorca. Ali pa vili lastnika kluba Jerryja Bussa in Magica Johnsona na Bel Airu, ki sta bili prizorišči divjih, legendarnih, razvrata polnih zabav. Če bi stene znale govoriti ... Sedma nebesa ali vseh devet krogov Dantejevega pekla, še enkrat odvisno pač od zornega kota.

Zabave, na katerih ni manjkalo drog, alkohola, silikona, predvsem pa lepih, pomanjkljivo oblečenih in ustrežljivih deklet. Ter seveda seksa. Seks, droge in rokenrol. In košarka. Košarkarji in njihovo spremstvo so se družili s starletami, striptizetami, hollywoodskimi zvezdicami ter zvezdami, predvsem pa številnimi wannabe zvezdami, ki so se v mesto sanj stekale z vseh koncev zemeljske oble. In v to Sodomo in Gomoro je zakorakal tihi 21-letnik, ki do takrat najbrž še ni poljubil dekleta oziroma vsaj dekleta, ki ni bilo njegova sorodnica. Fant, ki je pritegnil pozornost celotne države, potem ko je na univerzi sprožil ter organiziral protest proti knjižnici, ker je ob revijah, kot so Time in Sports Illustrated prodajala tudi Playboy. Fant, ki je nekoč dejal: "Če bi bil Jezus košarkar, bi bil ... neustavljiv."

NIMAŠ ŠANSE
V tistih hedonističnih časih in tistih hedonističnih krajih je bil kot jagenjček med tropom volkov, stara garda na čelu z Johnsonom pa si ga je seveda pošteno privoščila in kmalu so začele padati stave, koliko časa bo zdržal. "Ko je prišel v ekipo, smo bili prepričani, da ga bomo pokvarili, da bodo vse skušnjave prevelike. Šalili smo se, kako dolgo bo zdržal, preden bo podlegel skušnjavam," se spominja James Worthy. Pravili so mu, da sploh ne ve, kam je prišel. Da je to vendarle NBA in da je to vendarle L. A., mesto sanj, in da naj z raznoraznimi zaobljubami raje počaka, saj že ko bo enkrat videl Laker Girls ...

Nekoč, kmalu po začetku sezone, naj bi po avtobusu zaokrožila kapa, v katero so košarkarji metali zmečkane bankovce. Nabralo se je nekaj sto dolarjev, predmet stave pa je bila seveda deviškosti novinca v moštvu. "Ko boš enkrat videl dekleta, ki obkrožajo NBA, boš kaj hitro pozabil na vse te krščanske in božje zadeve. Dva meseca maksimalno. Če ne boš nobene položil v teh dveh mesecih, je denar tvoj. A nimaš šans, ni je*ene šanse," je bil prepričan Magic in se pri tem krohotal na vsa usta. Pogosto so ga vabili s seboj na nočne pohode. "Daj no, A. C., pojdi no z nami ven." Odgovor, ki je sledil, je bil vedno na las podoben. "Ne, ne bom šel z vami ven, bom pa molil za vas."

In tako iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz sezone v sezono. Ni zdržal le dveh mesecev, ko je pokasiral tistih nekaj sto dolarjev, zdržal je več kot poldrugo desetletje, kar je glede na okoliščine vsekakor dosežek, ki ga lahko, malo za šalo, malo zares, postavi ob bok tistima dvema šampionskima prstanoma ali pa tistim 1192 tekmam.

ODGANJAL JIH JE Z MOLITVIJO
Čeprav mu soigralci nikakor niso olajšali njegove odločitve, ravno nasprotno, pogosto so na njegova vrata pošiljali prijateljice noči, kot že rečeno, ni nikoli skočil med rjuhe. V mestu (pre)greha, kjer je skušnjava prežala na vsakem koraku, je ostal zvest celibatu, povedano drugače, ostal je devičnik vse do konca kariere. In če je sem in tja na njegova hotelska vrata potrkala kakšna napol gola lepotica, je začel po lastnih besedah na ves glas moliti ter citirati odlomke iz svetega pisma. Mož železnega telesa in železne volje, ki s svojo fundacijo še dandanes promovira vzdržnost do poroke.

Njegovi nekdanji soigralci so se na vprašanje, kaj je bilo po njihovem težje, v štirinajstih sezonah ne izpustiti ene same tekme ali pa vsa ta leta zadržati deviškost, le muzali, kar pa je bilo povsem dovolj zgovorno. "Kar se mene tiče, ni dvoma. A A. C. je bil vendarle druga zgodba, bil je – drugačen," je diplomatsko vse skupaj lepo zapakiral eden izmed njih.

Res je bil drugačen. Podobno kot Chamberlainova trditev o dvajset tisoč ženskah je sicer tudi Greenova trditev o celibatu težko preverljiva, resnico bržkone pozna le A. C. Green sam. Vsekakor pa je morala biti noč z 20. na 21. april leta 2002 za takrat 38-letnega A. C.-ja in njegovo ženo Veronique prav posebna noč. Bila je to namreč njuna poročna noč, ko je A. C. bržkone postavil oziroma dokončal še en rekord lige NBA.