Zdravko Mamić vsak mesec pošilja denar razvpitemu zaporniku

Zdaj le še neuradno alfa in omega zagrebškega Dinama se je vnovič znašel na naslovnicah hrvaških časnikov, tokrat zaradi zgodbe, nepovezane z nogometom. 

Kot verjetno veste je bil Zdravko Mamić v prejšnjem letu zaradi številnih finančnih nepravilnosti aretiran in je nekaj časa preživel v priporu v zagrebškem Remetincu, kjer se je spoprijateljil z nekaterimi sojetniki. 

V njegovi celici so bivali še trije zaporniki, Kamerunec, Albanec in Srb, z vsemi pa je imel tako dobre odnose, da jim je obljubil, da jim bo po odhodu vsak mesec v zapor poslal 2000 kun (okrog 300 evrov). In svojo obljubo je držal. Kamerunec je iz zapora odšel takoj za Mamićem, tako da je prvi mož Dinama denar pošiljal le še srbskemu in albanskemu zaporniku. 

Zdaj, ko je iz Remetinca odšel tudi Albanec, ki je odšel na prestajanje kazni, Mamić pošilja denar le še Srbu. Vse lepo in prav, če ne bi bil Srb eden izmed najbolj razvpitih zapornikov. Gre za 46-letnega Aleksandra Tasića, člana združbe Pink Panter, ki je bil skupaj s še petimi svojimi partnerji aretiran prejšnje poletje, ko je poskušal oropati vozilo, ki je prenašalo denar. 

Mamić je to zgodbo povedal hrvaškim medijem, vendar ni izdal imena srbskega zapornika. Hrvaški mediji so po raziskovanju ugotovili, da gre za Tasića, Mamić pa je priznal, da je družino njegovega srbskega sojetnika tudi gostil v Zagrebu. 

"Člani njegove družine so bili moji gostje, sam sem jih pričakal v Zagrebu in plačal njihovo bivanje ter pot. Igral sem se z njegovim majhnim otrokom," je pojasnil Mamić, o katerem se je v medijih pojavila nova skorajda neverjetna zgodba.

Govori se, da naj bi Mamić v navezi s Tasićem in ostalimi člani Pink Panterja načrtoval atentat na glavnega državnega tožilca Dinka Cvitana, Mamić pa je vse skupaj označil kot izmišljotino nekaterih bolnih umov. 

Tasić je bil sicer nepravnomočno že obsojen na tri leta in tri mesece zapora, hrvaška policija pa je Tasića in druščino prejšnje poletje aretirala v filmski akciji, kjer so jim podtaknili skrito kamero in spremljali vsak njihov korak pri načrtovanju ropa. Ob aretaciji so pri njih našli avtomatsko puško, nekaj pištol, veliko nabojev, mobilne telefone in lažne policijske uniforme, ki so jih želeli uporabiti pri ropu. 

V sodno dvorano je bilo vseh šest možakarjev pripeljanih z lisicami okrog rok in nog, ker je obstajala velika možnost njihovega pobega. Ni kaj, filmska zgodba, katere nadaljevanje vsekakor še sledi.