Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Barbara Kavčič
Barbara Kavčič
18.05.2024 09:22:37
Deli članek:

Darko Jorgić kot ga še ne poznate! "Poleti me Slovenija in Hrvaška še vedno najbolj spravljata v jok."

Martin Metelko

Našega najboljšega namiznoteniškega igralca so kolegi iz tiskane izdaje EkipeSN gostili v rubriki Povabilo na kavo, v kateri je Darko Jorgić spregovoril tudi o očetovstvu ter življenju alergika.

Vljuden, prijazen, simpatičen in lepo vzgojen. Besede, ki so nam prve prišle na pamet, potem ko smo se z Darkom Jorgićem slabo uro družili ob beli kavi, kasneje pa smo našemu najboljšemu namiznoteniškemu igralcu dodali še oznake tehnik računalništva, mož, oče, svetovni popotnik in precejšen alergik. O vsem tem smo se pogovarjali s Hrastničanom.

Pri njegovih 25 letih ga še vedno lahko označimo za mladeniča, ki pa je v naših očeh močno drugačen od večine vrstnikov, za kar lahko okrivimo življenjski slog vrhunskega športnika. Hrastničanu je bil šport tako rekoč položen v zibelko; dedek je boksal, oče Ljubo, ki je delal v steklarni Hrastnik, je bil nogometaš, mama Smilja, zavarovalna zastopnica, je bila košarkarica, po njenih stopinjah pa je šel tudi Darkov pet let starejši brat Goran. Sprva je za oranžno odbojno žogo prijel tudi naš sogovornik. Oče je najprej navijal za to, da bi postal nogometaš, a si nato premislil in se zadovoljil z dvoranskim športom. "Ker ve, kako je igrati pod milim nebom, po dežju, snegu," je očetovo spoznanje s širokim nasmeškom opisal naš sogovornik. Že v vrtcu je prvič prijel za lopar in se postavil za veliko zeleno mizo, ki jo na dve polovici deli mrežica.

Profimedia

Ko sem izgubil, sem ga od jeze tepel
Darko ima na odraščanje v Hrastniku lepe spomine. Tam je užival, še posebej, ko se mu je pri igrah z žogo posvetil Goran. "Rekel bi, da sva z Goranom do 13. leta z žogami razbila pol stanovanja, nastradalo je veliko vaz. Starša sta bila večkrat jezna kot vesela," se je danes tem spominom še vedno hahljal in potrdil tudi veliko mladostniško rivalstvo z bratom: "Uh, ja, dva fanta! Verjetno je povsod tako. Rivalstvo v športu, v igricah, v prav vsem. Mogoče je bilo to dobro, da me je utrdilo. Kadar sem izgubil, sem bil tako jezen, da sem brata napadel s pestmi, a bil je toliko starejši, da nisem imel niti najmanjše možnosti, da bi v pretepu zmagal. Staršem sem zato velikokrat jokal, da me je udaril," je v smehu priznal.

Cel članek lahko preberete v današnji, sobotni tiskani izdaji EkipeSN, ki jo najdete tudi TUKAJ.