V zadnjem obdobju je zaradi raznih obveznosti šah nekoliko potisnila na stran in izgubila na rejtingu, vsekakor pa v njem še ni rekla zadnje besede. Hkrati je že tretje leto ambasadorka podjetja Summit motors Ljubljana in blagovne znamke Ford ter programa prvaizbira.si.
Konec lanskega leta ste v enem od intervjujev dejali, da je zdaj vaš prvi cilj diploma in nato popolna posvetitev šahu. Ste ga uspeli realizirati?
To je bil res cilj, a sem diplomo nato nekako dala na stran. V mojem življenju so se začele dogajati različne stvari. Bolj sem se posvetila vlogi ambasadorke šaha, tega tudi komentiram. Imam tudi fanta, ki je iz Francije. Vsekakor sem si želela, da dokončam tudi diplomo, a se moja želja žal ni uresničila, kar me zelo nervira. Tako sem še naprej malce pod tem pritiskom, šah pa še vedno ostaja moja glavna stvar.
Vaši rezultati so v zadnjem obdobju nekoliko padli. Je tudi to povezano z obveznostmi na drugih področjih?
Res se pozna, ko ne treniraš stoodstotno le zase, čemur bi si želela dati veliko večji poudarek. To psihologijo, ki pride zraven, je potem težko zadržati skozi celoten šahovski turnir, denimo deset dni. Potem tudi prej pride do spregledov pozicij, saj vse skupaj ni isto, kot če se posvečaš zgolj šahu.
Kako to, da ste se v zadnjem obdobju več posvetili komentiranju šahovske igre?
Ker z igranjem šaha ne moreš zaslužiti, sem se morala začeti ukvarjati tudi z drugimi stvarmi, ki pomenijo nek vir prihodka. To je tudi komentiranje, ki ga imam dejansko rada. Veseli me, ker je povezano s šahom in si to želim početi. Neke vrste so to tudi mini treningi, saj se ob analiziranju velemojstrskih partij tudi učiš. Pet ali šest ur komentiranja na dan mi je dejansko super. Tudi zato v zadnjih nekaj mesecih na turnirjih praktično nisem igrala. Po igranju v srbski ligi zdaj nastopam na ekipnem evropskem prvenstvu, nato bom na klubskem evropskem prvenstvu zastopala še Šahovski klub Ljubljana. Gre torej za tri kar velika tekmovanja v mesecu in pol.
Je glavni cilj zastopanje Slovenije na evropskem prvenstvu v gruzijskem Batumiju in kaj Slovenke lahko tam dosežete?
Težava je v tem, da večina slovenskih šahistk v zadnjem obdobju ni bila stoodstotno v šahu. Zala Urh je dokončevala diplomo, Teja Vidic je pred kratkim postala doktorica, Vesna Mihelič pa je ravnokar končala gimnazijo. Vse smo torej ravno v obdobju življenja, kjer prihajajo neke prelomnice. Upam, da bomo vse dovolj sproščene, da bomo lahko igrale lep šah. Cilj na EP je prva deseterica, kar bi bil zelo lep rezultat.
Na klubskem EP pa Ljubljana meri v vrh, a v tej ekipi prevladujejo tujke …
Drži. Sama bom med petimi šahistkami edina Slovenka in imela status rezerve, torej bom vskočila takrat, ko se katera ne bo dobro počutila. Lani, ko sem bila na četrti deski, smo na evropskem klubskem pokalu zmagale in imamo tudi letos za to vse možnosti. Dejstvo, da sem tu edina Slovenka in rezerva, mi ni moteče. Tudi če pogledamo nogometne in košarkarske klube, v njih pogosto prevladujejo tujci. Bilo pa bi dobro, če bi ob tej ekipi imeli še eno s pretežno slovenskimi igralkami, kar je tudi moja želja.
Bi rekli, da se zanimanje za šah v Sloveniji povečuje ali da stagnira?
Sama mislim, da se povečuje. Šahovska šola zmajček ima samo v Ljubljani že okrog 150 učencev. Želja je, da naslednje leto pridejo do številke 250. V naslednjem letu bom s Šahovskim klubom Ljubljana začela sodelovati kot ambasadorka, torej bom zraven na vseh večjih dogodkih kot neka ambasadorka za vse generacije, ki bi si želele igrati šah. Glede tega sem v navezi tudi s predsednikom kluba Luko Leničem, ki je sam velemojster. Pogovarjala sva se tudi o marketingu, ki ga je še potrebno dodati, kot to deluje v tem modernem svetu.
V šahu imate rang mednarodne mojstrice in ženske velemojstrice. Koliko ste še oddaljeni do tega, da postanete tudi velemojstrica v absolutnem smislu?
Glede na to, da sem v zadnjem letu in pol izgubila kar veliko rejtinških točk, sem od tega oddaljena bolj kot lansko leto. Če osem ur na dan ne delaš le zase in na svojih otvoritvah, napakah in strategijah, potem je do tega težko priti. Ob tem le z igranjem šaha težko normalno živiš, saj si moraš pokriti tudi potovanja in hotele. Šah je igra za vse generacije, tako da ta naziv lahko dosežem tudi čez deset let, če bom imela finančni privilegij, da se šaha lahko stoodstotno lotim.
Koliko ur na dan povprečno posvetite šahu in koliko vam je pri tem v pomoč računalnik?
Če treniram sama, bo to vedno na računalniku. Otvoritve treniram samo tam, prav pa mi pride tudi, če delam taktiko ali strategije, kjer uporabljam spletno stran Ličef. Knjige hitro postanejo zastarele. Ni jih neumno brati, a moraš vse preveriti z računalniškimi ‘engini’. Računalnik je torej del vsakega šahista. Drugače ob drugih obveznostih kdaj tudi nisem za šahovnico, včasih pa to znese tudi do pet ur dnevno. Pred kakšnim večjim tekmovanjem pa ob šahu preživim tudi po osem ur na dan. Šah se vseskozi spreminja, tako da ni nikoli dolgčas.
Se dolgoročno še naprej vidite v Sloveniji, tudi glede na francoskega fanta, ki je ravno tako šahist?
Slovenijo imam zelo rada, tako da si želim, da bi kariero nadaljevala tu. V Franciji me nihče ne pozna, tako da to ni isto. V Sloveniji zelo cenimo športnike in sem z njo zelo zadovoljna. Kaj se bo dogajalo v prihodnosti, je marsikaj odvisno od fanta, a glede na to, da začenja sodelovanje z našim šahovskim klubom, bom gotovo tudi v prihodnje večino časa preživela v Sloveniji. Težko pa se je kot šahist ustaliti na le enem mestu.
Ste tudi ambasadorka podjetja Summit motors Ljubljana in blagovne znamke Ford, ki je vaš osebni pokrovitelj. Kako poteka to sodelovanje in kako ste z njim zadovoljni?
Sama že nekaj let vozim Ford Pumo, s katero sem zelo zadovoljna. Začenjamo že četrto leto tega sodelovanja. Nad blagovno znamko Ford sem navdušena in lahko rečem, da sem imela kar ‘krompir’, da smo se našli, torej, da sem jih poiskala in so zame imeli prostor. Sem njihova ambasadorka in z veseljem vozim vozilo Ford. Poskrbijo, da je sodobno vozilo opremljeno s številnimi asistenčnimi sistemi, ki mi olajšajo vsakodnevno vožnjo in v udobju zelo uživam. V SML niso prezahtevni in z veseljem izpolnim naš dogovor. Upam, da v prihodnosti izvedemo tudi kakšno simultanko, ki je do sedaj še nismo odigrali. Ford Puma, ki jo vozim, bo že četrta generacija tega avta, zdaj pa sem prvič dobila tudi povsem električno Pumo Gen-E, ki predstavlja enostaven prehod v bolj zeleno prihodnost. Nanjo se še privajam, verjamem, da bo z mestnim dosegom 500 km odlična vsakodnevna sopotnica. V tem obdobju življenja se mi zdi to zame najprimernejši avto.
