V človeški zavesti so daljnovodi zasidrani kot tisti, ki s svojim elektromagnetnim poljem korenito vplivajo na kakovost našega življenja in poslabšujejo naše zdravje. Drži, daljnovodi sevajo. A manj znano dejstvo je, da elektromagnetna polja oddajajo vse sodobne naprave, ki nas obdajajo, in ta polja so bistveno močnejša kot polja daljnovodov.
Električna in magnetna polja so povsod okoli nas. A tega vseprisotnega sevanja, kot poljudno imenujemo elektromagnetna polja, se najbolj zavemo ob pogledu na bližnji daljnovod in ne glede na stopnjo resnične nevarnosti so ljudje v splošnem prepričani, da jih daljnovod ogroža. Toda, ali in kako se vpliv daljnovoda razlikuje od vpliva, ki ga imajo na naše zdravje ostale sodobne naprave, od vpliva mobitela, ki ga držimo v roki, ko prebiramo novice ali objavljamo fotografije na družbenih omrežjih?
Daljnovod: vir električnih in magnetnih polj
Vse električne in elektronske naprave oddajajo električna in magnetna polja. Daljnovodi s svojimi vodniki električne energije ustvarjajo neionizirajoče elektromagnetna polja zelo nizkih frekvenc. Ko je daljnovod pod napetostjo, je v okolici vzpostavljeno konstantno električno polje, saj je tudi napetost na daljnovodu razmeroma stabilna. Ko pa po njem steče elektrika, se okoli vodnikov daljnovoda vzpostavi še magnetno polje, a z mnogo manjšo gostoto, kot jo ima naravno magnetno polje Zemlje.
Tako kot daljnovodi so vir elektromagnetnih polj zelo nizkih frekvenc tudi električne naprave v naših gospodinjstvih. Najvišja vrednost je na njihovi površini in z oddaljenostjo zelo hitro upada. Podobno je v primeru daljnovoda in zato neposredno pod njimi ni bivanjskih objektov, medtem pa so izmerjene vrednosti električnih in magnetnih polj v hišah in objektih ob daljnovodih nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Pravzaprav so precej nižje od električnih naprav, ki jih dnevno uporabljamo v svojih domovih.
Sevanje okoli nas
Električni radiatorji, wi-fi oddajniki, mikrovalovna pečica, indukcijski štedilnik, radio, televizor, brivnik, sušilnik za lase, pa vtičnice, vodniki in razdelilniki… vse to je vir elektromagnetnega polja v našem domu (večinoma gre za t.i. nizkofrekvenčno valovanje električnih in magnetnih polj, kar označujemo z enoto μT). Človek je tem napravam izpostavljen bistveno bolj daljnovodom. Na lestvici jakosti magnetnega sta najvišje brivnik in sušilnik. Če ju držimo oddaljena tri centimetre od glave, znaša njuna jakost približno 2000 µT, kar je 20-krat več od dovoljene mejne vrednosti. Podobno jakost oddajajo denimo tudi vlaki ali tramvaji (do nekaj sto μT), medtem pa daljnovodi in celo transformatorske postaje v bivalnem okolju oddajajo vrednosti, ki so le nekaj µT in so daleč pod mejnimi vrednostmi. Raziskave na zdravih prostovoljcih kažejo, da izpostavljenost takim poljem šibkih jakosti ne povzroča zaznanih učinkov na zdravje. Strah, da polja daljnovodov vplivajo na kakovost bivanja bližnjih stanovalcev in na njihovo zdravje, je zato neutemeljen.
Mobitel – vsakdanji vir visokofrekvenčnega neionizirajočega polja
Če z večino električnih naprav nismo nenehno v neposrednem stiku, pa je drugače z mobilnimi aparati: ljudje smo nenehno in vedno bolj izpostavljeni njihovim poljem, saj se širi tako raba mobilnih telefonov kot baznih postaj, ki omogočajo vzpostavitev zveze. Polje mobilnih naprav se povečuje z njihovo oddaljenostjo od oddajnika in je največje v času, ko vzpostavljajo povezavo. Slabši kot je signal – in ironično, v neokrnjeni naravi je ta najslabši - močnejše je njihovo polje. Mobilni telefoni so hkrati tudi tisti, ki se jih najpogosteje dotikamo in ki so nenehno v bližine naše glave. Tako se ob uporabi mobilnega telefona okoli naših ušes in rok vzpostavi območje polja. Kljub temu pa je to vendarle premajhno, da bi razbilo kemične vezi med molekulami in poškodovalo DNK, kažejo izsledki študije, ki so jo prejšnje leto pripravili na Upravi RS za varstvo pred sevanji.
