Ena glavnih lastnosti legendarnega Antonija Pušića - Ramba Amadeusa je, da označevanja sebe ne prepušča drugim, ampak ga izvaja najprej sam: „Glasbenik, poet in medijski manipulator“. Njegova jedko satirična besedila na teme “Biznis, politika, šport, kriminal”, pa govorijo tudi o naravi navadnega človeka in nesmiselnosti lokalne politike, in seveda šale na svoj račun.
Mešanica glasbenih stilov v novejših delih vključuje tudi drum'n'bass, v prejšnjih pa elementi turbo folka, ki ga je sam »iznašel«. Zadnja leta je njegova glasba, ki jo nekateri primerjajo z Zappovo, drugi s Captainom Beefheartom, pa tudi kak Matterovec bi našel kaj zase - prepletena z elementi jazza. Pred kratkim pa je s flamenko kitaristom v tem slogu uglasbil narodno »Mujo kuje konja na mesecu«, rekoč: »Ni se treba čuditi podobnostim glasbe in običajev ljudi iz različnih podnebji. To je dokaz, da so vsi ljudje na tem svetu zelo podobni… da so vseskozi zgodovino premikali, migrirali, spoznavali, družili in ljubili ne glede na to, koliko so se oblastniki trudili, da jih skregajo. " Svojemu bližnjemu srečanju s Covidom pa je posvetil skladbo »Možeš se osloniti na nauku«(!).
Zadnjo besedo o sebi ima vselej - Rambo Amadeus, tokrat dobesedno z nastopom/programom „Tribute samemu sebi“, s katerim se po več letih vrača v Kino Šiško.
O "Tributu samemu sebi" je Rambo Amadeus dejal: "Tribute samemu sebi je način, da se malo poigram s samim sabo in s svojim opusom, da poskušam vzpostaviti neko relaksirano distanco v odnosu do tega, kar sem delal doslej, in odprem pot za novo, osvobojen težkega bremena ambicije i odvečnih pričakovanj, v upanju, da me bo manj skrbelo, in se bom več zabaval v interakciji z glasbeniki in publiko."
