Agencija je v sodelovanju s Policijo in UKC Ljubljana izvedla tudi praktične prikaze vaj za trening motoristov in mopedistov. V lanskem letu je bilo v Sloveniji registriranih že 145.417 enoslednih motornih vozil (EMV), to je 14.482 več kot pred tremi leti. Zabeleženih je bilo 1.161 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV oz. 10 % več kot v letu 2021. Umrlo je 14 voznikov, kar je najmanj od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč (1994). 57 % voznikov EMV je v letu 2022 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, kar je sicer najmanj v zadnjem 5-letnem obdobju. Značilno za prometne nesreče voznikov EMV je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo.
V letu 2022 je 8 voznikov EMV umrlo v prometni nesreči z udeležbo osebnega vozila, 2 sta umrla v prometni nesreči z udeležbo tovornega vozila ter eden v prometni nesreči s pešcem. Trije vozniki EMV so umrli v »solo« prometni nesreči, kar znaša 21,4 %.
V obdobju od leta 2018 dalje je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč (PN) v starostnih skupinah med 35. in 44. letom (579 PN) in 45. in 54. letom (576 PN). Za posledicami prometnih nesreč, ki so jih povzročili povzročitelji v starostni skupini med 25. in 34. ter 45. in 54. letom starosti, je umrlo največ udeležencev – 17 umrlih v vsaki starostni skupini. Sledi starostna skupina med 55. in 64. letom starosti – 15 umrlih.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzročil voznik EMV v obdobju od leta 2018 dalje, je neprilagojena hitrost. Delež med vsemi vzroki znaša skoraj polovico oz. 45 %. Sledi vzrok nepravilna stran oz. smer vožnje z 18 %. Navedena vzroka sta tudi daleč najbolj pogosta pri prometnih nesrečah, kjer je posledica smrt udeležneca – zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo 54 oseb oz. 65 %, zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje pa 15 oz. 18 %. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto povezana, je v zadnjih 5 letih umrlo 69 udeležencev oz. 83 % vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil.
V letu 2022 so vozniki EMV pod vplivom alkohola povzročili 104 prometne nesreče oz. 5 % manj kot leto poprej. V letu 2022 so zaradi alkoholiziranih voznikov EMV umrli 4 udeleženci oz. 6 manj kot v letu 2021. Med 4 umrlimi so bili vsi tudi povzročitelji prometnih nesreč. V letu 2022 je bila v smrtnih prometnih nesrečah pri voznikih EMV stopnja alkoholiziranosti 1,18 promila (2,01 promila je bila najvišja izmerjena vrednost, voznik je bil tudi pod vplivom drog). Zato na tem mestu znova opozarjamo, da alkohol in droge nikakor ne sodijo v promet!
Po trenutno veljavnih začasnih podatkih do vključno 19. marca 2023 beležimo eno smrtno žrtev med vozniki EMV, 4 hude telesne poškodbe in 18 lažjih telesnih poškodb, leto poprej v enakem obdobju pa prav tako eno smrtno žrtev, 16 hudih in 37 lažjih telesnih poškodb. V obdobju do 19. marca letos so policisti ugotovili 522 ugotovljenih kršitev, v enakem obdobju lani pa 636 kršitev pri voznikih enoslednih motornih vozil.
Policisti so v letu 2022 ugotovili 7.232 kršitev, v letu 2021 pa 6.789 kršitev cestnoprometnih predpisov voznikov enoslednih motornih vozil. V času nacionalne preventivne akcije ter v več terminih skozi motoristično sezono bodo predvsem na cestnih relacijah, ki jih motoristi pogosto uporabljajo za vožnjo, izvajali poostren nadzor ob rednem delu.
Na novinarski konferenci so govorci predstavili stanje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil in priporočila za njihovo večjo varnost, izpostavili pa so tudi opozorila drugim voznikom motornih vozil.
Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je povedala: "V veliko čast mi je, da danes prvič, odkar se je država odločila, da za področje prometne varnosti ustanovi javno agencijo, lahko pozdravim častno gostjo, predsednico države.
Spoštovana predsednica, vaša cenjena podpora celovitemu izvajanju preventivnih aktivnosti, je tako z vidika vaše funkcije kot tudi z vidika aktivne voznice enoslednega motornega vozila, edinstvenega pomena. V svojem imenu in v imenu vseh, ki si kontinuirano prizadevamo za izboljšanje prometne varnosti na naših cestah, se vam za to gesto iskreno zahvaljujem.
Agencija za varnost prometa tudi letos ob medijski kampanji, s katero motoriste in mopediste opozarja na njihovo ranljivost, nadaljuje izvajanje preventive po vsej državi. Resnično nas navdušuje, da vse aktivnosti napolnimo do zadnjega prostega mesta.
Vožnja motornega kolesa namreč zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila, zato je dobra psihofizična pripravljenost in obnova veščin pred začetkom sezone ključna. Dolgoletne statistike kažejo, da so dejansko najbolj tvegani meseci ob začetku in koncu motoristične sezone.
V lanskem letu je bilo na slovenskih cestah registriranih že skoraj 145.500 enoslednih motornih vozil, to je 15.000 več kot pred tremi leti. Povprečna letna rast registriranih enoslednih motornih vozil znaša okrog 3 odstotke.
Konec letošnjega februarja je bilo v Sloveniji več kot 172.000 imetnikov veljavnih vozniških dovoljenj kategorije A. Ob tem moram izpostaviti, da so spremembe Zakona o voznikih, ki so pričele veljati junija lani, na področje pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov prinesle kar nekaj novosti. V dobrega pol leta je bilo izdanih že 4.288 vozniških dovoljenj s kodo 125 ter 32 priglasitev na vozniški izpit A1 kategorije na podlagi veljavne B kategorije. Izjemno velik interes po vpisu kode 125 v vozniško dovoljenje odpira tudi polje tveganj, s katerimi se lahko soočajo novi vozniki enoslednih motornih vozil. Ti motocikli namreč z lahkoto dosegajo hitrosti 100 km/h, zato je skrb za aktivno varnost in dobro zaščitno oprema tudi zanje ključna.
V letu 2022 se je na slovenskih cestah pripetilo 1.161 prometnih nesreč z udeležbo motoristov in mopedistov. V teh prometnih nesrečah je umrlo 14 voznikov, kar pomeni zmanjšanje v številu umrlih mopedistov in motoristov za 58 %. To je najnižje zabeleženo število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč v letu 1994. Znižanje je mogoče pripisati povečanju obsega koordiniranih aktivnosti Agencije za varnost prometa, nadzoru Policije in povečanemu obsegu aktivnosti ostalih ključnih deležnikov prometne varnosti. Izpostaviti želim tudi odgovorno ravnanje udeležencev v prometu. Vendar je še vedno vsaka smrtna žrtev in poškodba, ne glede na vzrok, tragična, saj bi bilo večino tovrstnih nesreč mogoče preprečiti.
Tokratno izboljšanje pomeni za Slovenijo velik izziv in zavezo, da vsi skupaj z izvajanjem aktivnosti na vseh področjih cestnega prometa še naprej sledimo Viziji nič. Med ključnimi izzivi bodo področja različnih distrakcij v prometu, saj sodobni trendi tehnologij in multimedije lahko precej odvračajo motoristovo pozornost, zloraba alkohola in drog, uporaba zaščitne motoristične opreme in pomen prilagojene hitrosti. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzroči voznik enoslednega motornega vozila je namreč prav neprilagojena hitrost. Delež med vsemi vzroki znaša skoraj polovico. Sledi vzrok nepravilna stran oz. smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 69 oseb oziroma kar 83 % vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil.
Prav tako je ključno ustrezno projektiranje in izvedba infrastrukture in obcestja, ki ima pri teži posledic prometnih nesreč motoristov in mopedistov pomembno vlogo.
V petih letih (2018-2022) je na slovenskih cestah življenje izgubilo 110 voznikov enoslednih motornih vozil, nekaj manj kot 1.000 jih je utrpelo hude telesne poškodbe. Povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo ali hudo telesno poškodbo voznika enoslednega motornega vozila so v večini primerov prav vozniki sami, ta delež se giblje med 61 in 74 odstotki, lani pa je bil najnižji, znašal je 57 odstotkov.
Ob koncu želim še enkrat spomniti, da je vožnja motorja za mnoge preživljanje prostega časa, hobi in sprostitev. To kažejo tudi dolgoletni podatki o dnevu nastanka prometne nesreče. Največje število prometnih nesreč motoristov in mopedistov je med petkom in nedeljo. Tudi število smrtnih žrtev je največje ob sobotah in nedeljah. Največ prometnih nesreč, tudi tistih z najhujšimi posledicami, je zabeleženih v osrednjeslovenski, obalno-kraški in podravski statistični regiji, na regionalnih cestah, ki so z vidika dinamike za motoriste najbolj vabljive.
Motoristična sezona, ki se je za nekatere že začela, za večino pa se bo v prihajajočih tednih, naj zato ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa svojih sposobnosti na cesti in zmogljivosti lastnega jeklenega konjička, ampak predvsem uživanje v varni vožnji. Izkušnje, strpnost, treznost in razsodnost naj bodo motoristovi in mopedistovi sopotniki na vsaki vožnji. Brezhibno delujoče motorno vozilo in ustrezne pnevmatike pa so za varno vožnjo predpogoj.
Vse druge voznike prosimo, naj bodo na cestah pozorni, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu, zaradi ozke silhuete jih lahko spregledate. Pozorno spremljajte promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa vsakič preverite mrtve kote. Vedno se prepričajte, da ne izsilite prednosti motoristom.
Spoštovani, vsak prevoženi kilometer prinaša več izkušenj za varno vožnjo, obenem pa je vsaka vožnja edinstvena, zato svetujemo stalno previdnost, pripravljenost in predvidevanje situacij!
Naj bo nova sezona varna za vse!"
Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, Generalna policijska uprava, je izpostavil: "V zadnjih letih število registriranih motornih koles zelo močno narašča. S povečevanjem števila motornih koles imajo vozniki teh vozil vedno večjo vlogo v cestnem prometu ter velik vpliv na varnost cestnega prometa. Najpogostejši vzroki nesreč, ki jih povzročijo vozniki enoslednih vozil, so neprilagojena hitrost in nepravilna stran in smer vožnje. V nesrečah, v katerih motoristi niso povzročitelji, pa izstopa izsiljevanje prednosti s strani voznikov ostalih motornih vozil in nepravilna stran in smer vožnje.
V letošnjem letu bodo aktivnosti za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil izvedene večkrat. Naloga policistov je predvsem izvajanje nadzora. V nadzorih bomo predvsem preverjali upoštevanje določil o hitrosti, tehnično brezhibnost motornih vozil, psihofizično stanje voznikov enoslednih vozil in uporabo zaščitne čelade. Pozorni pa bomo tudi na večkratne kršitelje cestnoprometnih predpisov in objestne voznike. Policisti bodo sodelovali tudi v preventivnih aktivnostih, ki jih bodo organizirali različni moto klubi, AVP in nekatere nevladne organizacije. V tem začetnem terminu bomo pozorni tudi na stanje cest, kjer bomo na neustreznost opozarjali vzdrževalce cest.
Motoristi in mopedisti sodijo v skupino najbolj ranljivih udeležencev v prometu zaradi več vzrokov:
• niso obdani s ''ščitom'' kot npr. vozniki avtomobilov,
• dinamika vožnje avtomobila se bistveno razlikuje od dinamike vožnje motorja že zaradi stabilnosti vozila, kota nagiba, upravljanje vozila z volanom je drugačno od upravljanja vozila s krmilom itd.,
• motor ima bistveno manjšo maso od ostalih motornih vozil, ki prihajajo iz nasprotne strani,
• majhen motor ima izjemno ozko silhueto v primerjavi z drugimi motornimi vozili, kot so osebni avtomobili, tovorna vozila itd., zato ga ostali vozniki veliko težje in veliko pozneje opazijo,
• ukrepi za zagotavljanje pasivne varnosti so praviloma prilagojeni dvoslednim vozilom in lahko enoslednim vozilom pomenijo nevarnost,
• motorna kolesa imajo v primerjavi z dvoslednimi vozili večje razmerje kW/kg.
Veliko lahko za svojo varnost storijo motoristi sami. Zato naj bodo izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. To je ključnega pomena spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Tudi sicer je zaradi zime na cesti še veliko udarnih jam in peska od posipa. Eden bistvenih elementov varnosti je zavedanje, da sposobnosti motorista za vožnjo v začetku sezone še niso optimalne in na ravni sposobnosti motorista, ki po določenem številu prevoženih kilometrov pridobi prepotrebne občutke za vožnjo. Na varnost motoristov pa vplivajo tudi vozniki ostalih motornih vozil, ki se morajo spomladi znova navaditi, da so motoristi spet na cesti, in biti nanje še posebej pozorni, da jih ne spregledajo in jim ne odvzamejo prednosti."
Uroš Tominc, dr. med., vodja urgentnega kirurškega bloka, specialist travmatolog, UKC Ljubljana, je podal naslednja pojasnila: "Vsako leto, ko se spomladi začnejo prvi lepi dnevi, se soočimo s povečanim deležem poškodb voznikov mopedov in motorjev. Vemo, da ko se ceste ogrejejo, ko je vreme primerno, bodo motoristi prišli na ceste in s tem žal tudi v naše ambulante. Med obravnavanimi vozniki enoslednih motornih vozil je največ prometnih nesreč oziroma dogodkov tipa »motorist brez trčenja«. Pogosto gre za težje poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, odtrganin… Med sprejetimi poškodovanci je po podatkih Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana večji delež motoristov kot motoristk.
Lani se je trend smrtnih prometnih nesreč pomembno zmanjšal in želimo si, da bi se obrnil tudi trend poškodovanih motoristov. Razumemo veselje in užitke motoristov, vendar naj ne pozabijo, da je varnost na prvem mestu. Srečno."
V praktičnem delu na poligonu so motoristi prikazali izvedbo vaj (zaviranje v sili ter izogib oviri), ki sta sicer sestavni del opravljanja vozniškega izpita za A kategorijo, prikazali so tudi trening z napravo Skidbike. Predstavljena je bila uporaba in proženje motorističnega jopiča z airbag zaščito.
Igor Mihajlik, trener varne vožnje Agencije za varnost prometa je ob teh prikazih znova poudaril: "Vzdrževano in tehnično brezhibno enosledno motorno vozilo je prvi predpogoj za varno vožnjo. Prav tako je nujna dobra psihofizična kondicija. Nujno je, da motoristi poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Treningi motorističnih znanj in spretnosti so nujni elementi pred začetkom motoristične sezone. Analize prometnih nesreč in opažanja na treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačne reakcije lahko usodne. Ne pozabimo, da smo v primeru prometnih nesreč z drugim motornim vozilom motoristi praviloma tisti, ki jo odnesemo slabše. Za varno in užitkov polno sezono naj se motoristi permanentno izobražujejo in obnavljajo praktične spretnosti pri upravljanju motornega kolesa."
Luka Uršič, dipl. zn., reševalec na motorju Reševalne postaje Ljubljana, UKC Ljubljana: "Prednost motorja je, da smo reševalci hitro na kraju nesreče. A pomlad tudi za nas prinaša dodaten izziv, saj vozniki niso vajeni motoristov – tudi reševalcev na motorju ne. Od jeseni pozabijo, da sirena lahko pomeni tudi motor na nujni vožnji. Čeprav sem motorist že dolgo in četrto leto reševalec na motorju, so treningi varne vožnje ob začetku sezone skorajda nuja. Reševalci opravimo dva ali tri, kjer obnovimo tehnike zaviranja, pregleda na cesti. Pri svojem delu pri poškodovanih motoristih najpogosteje oskrbujemo poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, medenice, stegnenice. Lahko pride tudi do odtrganin udov, večjih krvavitev. Videli smo že preveč hudih nesreč z večjimi krvavitvami in težkimi poškodbami, zato si želimo, da so motoristi res dobro pripravljeni na novo sezono in pri vožnji skrajno previdni."
Tomaž Horvat, policist motorist-inštruktor, Postaja prometne policije Ljubljana: "Vse daljši in toplejši dnevi tudi za nas policiste pomenijo pričetek t. i. »motoristične sezone«. Vsako leto se policisti, ki delamo na motornih kolesih, nanjo posebej pripravimo. Enak nasvet podajamo tudi vsem voznikom motorjev. Nobena vaja med stožci in kondicijska priprava ni odveč, zato poskrbite, da boste, preden se zapeljete na cesto dobro, tako fizično kot psihično, pripravljeni. Da bo motorno kolo ter ostala oprema pregledana in brezhibna in da bo to storjeno tudi nadalje pred vsako vožnjo.
Pri uresničevanju našega poslanstva, da skrbimo za varnost vseh udeležencev v prometu, nam lahko pomaga sleherni udeleženec v cestnem prometu. Nesreče motoristov so za nas, ki opravljamo delo na motorju, še posebej stresne. Z odgovorno vožnjo, upoštevanjem vseh predpisov in s tem, da smo na cesti vselej zbrani, previdni in posebej pazljivi, vsi skupaj lahko poskrbimo, da nesreč na cestah ne bo. Prehitra in kakšna druga nevarna vožnja lahko privede do hudih posledic. Apel pa velja tako motoristom kot voznikom osebnih vozil. Le z vzajemno skrbjo nam bo uspelo, da do tragičnih dogodkov ne bo prišlo. Zato hvala vsem, ker boste vozili varno!"
