Vse se je začelo z nedeljskim prenosom finala evropskega prvenstva v namiznem tenisu, v katerem je Slovenec Darko Jorgić izgubil proti Nemcu Dangu Qiuju in osvojil srebrno odličje. Veliko pozornosti je zbudil nastop in odnos strokovnega komentatorja Jožeta Mikelna, ki je nemškega igralca praktično brez izjeme skozi ves dvoboj imenoval Kitajec. Kar bi bilo sporno že samo po sebi, še toliko bolj pa, ker ne gre za kakšnega na hitro naturaliziranega igralca, temveč za v Nemčiji rojenega, odraslega in vzgojenega mladeniča.
Povedano drugače, v norem svetu nacionalističnih in rasističnih pristopov je Qiu lahko Kitajec in ga lahko tako imenujemo le v primeru, da Jorgića razglasimo za Srba in ga v istem prenosu imenujemo tako. Kar pa je seveda res čista norost, kajti igrala sta slovenski in nemški igralec, Slovenec in Nemec, predstavnik Slovenije in Nemčije - o vsem tem in še čem v normalnem svetu normalnih ljudi ne more biti niti kančka dvoma ne glede na njuno poreklo in na to, od kod so prišli njuni starši. No, je pa stvar na žalost šla še naprej - in to v tisti drugi smeri.
"Za nas je Darko Jorgić evropski prvak, Kitajci naj igrajo svoja prvenstva," je na svojem profilu na Facebooku javno zapisal Robert Kukovica, dolgoletni slovenski športni novinar in predvsem košarkarski komentator, ki ga v zadnjem obdobju lahko slišimo in vidimo na Arena Sport. Sprožil je številne ogorčene odzive kolegov iz ceha in med drugim tudi predsednika sindikata profesionalnih nogometašev Dejana Stefanovića, ki zapis in komentiranje na nacionalki - popolnoma pravilno! - označil za rasistično.
No, še dodatno pa si je Kukovica duška dal pod objavo na istem družabnem omrežju, v kateri je še en kolega iz športnonovinarskih vod obsodil omenjeno komentiranje in označevanja Qiuja s 'Kitajcem'. Tako avtor objave kot še nekateri njegovi kolegi so v razpravi poudarjali, kako pomembno je, da imamo Qiuja za Nemca (kar tudi vsekakor je!), tako kot je pomembno, da imamo za Slovence (kar vsekakor tudi so!) izjemnega Jorgića ali njegovega fantastičnega predhodnika Bojana Tokića.
Slednji se je sicer rodil v Bosni in Hercegovini staršema iz te dežele, vendar pa boste težko našli slovenskega športnika, Slovenca, ki bi toliko let toliko dajal za slovenski šport - tako v svoji disciplini kot s podporo slovenskim športnikom v vseh drugih panogah. No, Kukovica je kljub temu mirno zapisal, da bi morali Tokića namesto kot Slovenca označevati za Bošnjaka, enako pa Josipa Iličića in še številne slovenske športnike, katerih oba starša prihajata iz kakšne druge države.
"Z Goranom Dragićem je drugače, njegova mama je čistokrvna Slovenka," je Kukovica nadaljeval genetsko teorijo, za čistokrvnega Slovenca ob tem večkrat označil samega sebe, hkrati pa priznal, da bi se pri istem slovenskem zlatem kapetanu stvari spremenile, če bi tudi mama prihajala od drugod. Na vprašanje, kako bi ga morali imenovati v tem primeru, je odgovoril, da verjetno Jugoslovan, medtem ko je na primeru dolgoletnega rokometnega reprezentanta in trenerja Zorana Jovičića zapisal, da bi najprej moral poznati poreklo njegovih staršev, preden bi določil, kako ga moramo imenovati.
V vsakem primeru očitno tudi njega ne Slovenec, ima pa Kukovica prav poseben izraz za tiste slovenske športnike, ki imajo enega starša s kakšnim drugim poreklom. "Niso problem mešanci, še vedno je pol krvi prave," je mirno zapisal na primeru slovenskih športnikov in njihove krvi - očitno polovično prave in polovično neprave. Kako daleč gredo te nebuloze, pa lepo pokaže njegov pogled na avstralskega teniškega igralca Nicka Kyrgiosa.
Seveda za Kukovico ni Avstralec. "Ne moreš pa reči avstralski Grk, ker je Grk le oče, mama je Malezijka in je res en (z)mešanec, kar se vidi tudi po njegovem obnašanju. Da, prišli smo tudi do tega, kako se "mešanci" obnašajo, bi pa Kukovica narodnost določal tudi kar na videz. Ponuja namreč zaboj piva, če Qiuja odpeljemo na ljubljanske ulice in ga tam kdo na videz označi za Nemca. Kolega z Arene Sport po isti logiki ne dopušča možnosti, da bi bil kdo temnopoltega ali azijskega videza Slovenec, medtem ko je pripomnil, da je že sprejel temnopolte Američane.
Zanimivo. Ne, pravzaprav ni zanimivo. Zelo žalostno je, zelo zaskrbljujoče, zelo nevarno in zelo vredno obsojanja. S strani slovenskega športa, s strani našega ceha in s strani naše države. S strani vseh, ki smo ponosni na slovenske športnike, na junaške športne Slovence, ki po svetu rišejo in pišejo slavo naše države. Na Dončiće, Dragiće, Handanoviće, Oblake (ne pozabimo, da je njegova mama iz Bosne in Hercegovine in bi ga kolega Kukovica očitno prav tako označil s tisto grozno neprimerno besedo), Jorgiće, Tokiće - enako kot na Pogačarje, Rogliče in ostale.
Naj so torej spodnji delčki debate v opomin, česa slovenski šport ne sme tolerirati in česa ne smemo tolerirati ljudje, ki smo na tak ali drugačen način v njem - športniki, novinarji, navijači. Zagotovo pa si boste znali poiskati tudi celotne razprave - če imate želodec za kaj takega.
