Na cesti nisi nepremagljiv, si najbolj ranljiv: Varno z motorjem v novo sezono

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s Policijo in UKC Ljubljana izvedla praktične prikaze varnostnih elementov in vse voznike pozvala k spoštovanju predpisov, motoriste pa tudi k udeležbi na delavnicah varne vožnje. V lanskem letu je bilo na slovenskih cestah že 136.150 enoslednih motornih vozil (EMV), skoraj 20.000 več kot pred petimi leti. Zabeleženih je bilo 1.056 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV oz. 17 % več kot v letu 2020. Umrlo je 33 voznikov, vsi so bili moški. Delež med vsemi umrlimi udeleženci v prometnih nesrečah je znašal kar tretjino, največ med vsemi kategorijami udeležencev. 61 % voznikov EMV je v letu 2021 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, kar je sicer najmanj v zadnjem 5-letnem obdobju. Značilno za prometne nesreče voznikov EMV je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. V letu 2021 je več kot polovica voznikov EMV umrla ob sobotah (8 umrlih) in nedeljah (10 umrlih). V obdobju zadnjih 5 let je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini med 35. in 44. letom. Za posledicami prometnih nesreč, ki so jih v 5-letnem obdobju povzročili vozniki EMV v starosti 45-54 let je umrlo največ, 22 udeležencev. Kot glavna vzroka za nastanek prometne nesreče izstopata neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto tudi povezana, je v zadnjih 5 letih umrlo 83 udeležencev. V letih 2020 in 2021 se je povečalo število povzročenih prometnih nesreč s smrtnim izidom voznikov EMV brez vozniškega dovoljenja ter tistimi, ki so imeli staž do 5 let. Povzročili so 21 smrtnih prometnih nesreč. Zaščitno čelado je od 55 umrlih v letih 2020 in 2021 uporabljalo 44 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil (80 %). Od 12 umrlih mopedistov v 2020 in 2021, so le 3 umrli uporabljali zaščitno čelado (25 %).

V letu 2021 so vozniki EMV pod vplivom alkohola povzročili 110 prometnih nesreč oz. 15 % več kot leto poprej, povzročili so 10 smrtnih žrtev. V letih 2020 in 2021 je zaradi alkoholiziranih voznikov EMV umrlo kar 22 udeležencev (večinoma vsi prav vozniki EMV), kar predstavlja 34 % med vsemi umrlimi zaradi alkoholiziranih povzročiteljev. Delež se je v zadnjih letih močno povečal, zato na tem mestu znova opozarjamo, da alkohol nikakor ne sodi v promet!

Letos (1. 1. - 28. 2.) je po trenutno veljavnih začasnih podatkih v 40 prometnih nesrečah z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil 1 voznik umrl (mopedist), 8 voznikov je bilo hudo, 19 pa lažje poškodovanih. Več kot tri četrtine, oziroma kar 31 od 40 prometnih nesreč so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami.

Policisti so v letu 2021 ugotovili 6.789 kršitev, v letu 2020 pa 7.820 kršitev cestno-prometnih predpisov. V času nacionalne preventivne akcije bodo predvsem na cestnih relacijah, ki jih motoristi pogosto uporabljajo za vožnjo, izvajali poostreni nadzor ob rednem delu.

Na novinarski konferenci so govorci predstavili novo kampanjo, stanje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil in priporočila za njihovo večjo varnost.

Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., direktor Agencije za varnost prometa, je uvodoma dejal: »V petih letih je na slovenskih cestah življenje izgubilo 125 voznikov enoslednih motornih vozil, skoraj 1.000 jih je utrpelo hude telesne poškodbe. Agencija za varnost prometa danes začenja z novo široko medijsko kampanjo, s katero motoriste in mopediste opozarjamo na njihovo varnost in vidnost. Kampanja nosi sporočilo, da motoristi na cesti niso nepremagljivi, temveč so najbolj ranljivi. Motoriste pozivamo, naj vožnjo prilagodijo svojim sposobnostim obvladovanja motorja, ki najverjetneje niso na ravni lanske jeseni. Zato je pred sezono priporočljiv obisk naših webinarjev, enega se lahko udeležite že danes ob 18. uri in praktičnih usposabljanj, ki bodo potekala v aprilu in maju. Motoristična sezona naj ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa zmogljivosti motornega kolesa in svojih sposobnosti na cesti, ampak predvsem varno uživanje v vožnji. Motoristi in mopedisti v prometu ravnajte samozaščitno, ne precenjujte svojih motorističnih izkušenj in ne podcenjujte razmer na vozišču. Za varno prevožene kilometre na dveh kolesih naj bodo vodilo razsodnost, izkušnje, strpnost in treznost. Vse druge voznike pozivamo k dodatni pozornosti na cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu, zaradi ozke silhuete pa jih lahko spregledate. Pozorno spremljajte promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa vsakič preverite t. i. mrtvi kot. Vedno se prepričajte, da ne izsilite prednosti motoristom.«

Anamaria Hren, mag. inž. prom., vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa: »V letu 2021 se je stanje prometne varnosti voznikov enoslednih motornih vozil precej poslabšalo. Umrlo je kar 33 voznikov enoslednih motornih vozil oz. 50 % več kot v letu pred tem. Zato je Agencija za varnost prometa intenzivirala aktivnosti, uvedla novo medijsko kampanjo, pripravila brošuro Varno z motorjem, velik poudarek pa namenila izobraževanju motoristov. Dveh spletnih delavnic se bo v marcu udeležilo preko 500 motoristov, v sodelovanju z ostalimi deležniki bomo izvajali brezplačne treninge varne vožnje na poligonu v Novem mestu. Cilj vsakega motorista, ki se odpravi na vožnjo, naj ne bo le užitek, temveč predvsem to, da se srečno in varno vrne domov.«

Radoš Vidmar, dr. med., namestnik vodje Urgentnega kirurškega bloka, UKC Ljubljana: »Med sprejetimi poškodovanimi motoristi je največ nesreč motoristov, ki so se poškodovali brez trčenja. Gre za težje poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, odtrganin… Število poškodovanih se je lani žal spet povečalo. Želimo si, da bi se trend poškodovanih motoristov obrnil. Razumemo veselje in užitke motoristov, vendar naj ne pozabijo, da je varnost na prvem mestu. Srečno.«

Tomaž Tomaževic, predstavnik za odnose z javnostmi, Policijska uprava Ljubljana: »Kakšne so lahko posledice prometnih nesreč, se dobro zavedamo intervencijske in reševalne službe, ki danes vsem motoristom želimo varno in srečno vožnjo v letošnji motoristični sezoni. Ob reševanju življenj na cesti, ob obravnavanju prometnih nesreč, smo si vsi pridobili izkušnje o tem, kako nevarna vožnja vpliva na posledice. Kakšne so te, če se zgodijo pri velikih hitrostih. Še posebej so v nevarnosti motoristi, ki v nesrečah pogosto utrpijo najhujše poškodbe ali celo umrejo.

Tudi v naših vrstah nas je mnogo motoristov in vsem želimo, da bi iz motorističnih poti vselej varno prišli domov. Če bomo vozili varno, s prilagojeno hitrostjo, upoštevali vsa prometna pravila in bomo tako fizično kot psihično pripravljeni na vožnjo, bo to veliko lažje. Zato vse voznike pozivamo, naj na cesti ne preizkušajo svojih mej in zmožnosti jeklenih konjičkov, ampak naj vozijo varno. Policija bo tako s prisotnostjo, kot ukrepanjem predvsem zoper najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov skozi celotno sezono skrbela, da bi bilo prometnih nesreč čim manj.«

V praktičnem delu na poligonu so motoristi prikazali izvedbo dveh vaj (zaviranje v sili ter izogib oviri), ki sta sicer sestavni del opravljanja vozniškega izpita za A kategorijo.

Igor Mihajlik, trener varne vožnje Agencije za varnost prometa je ob teh prikazih znova poudaril: »Motoristična oprema, brezhibno motorno kolo in fizična pripravljenost ter treningi motorističnih znanj in spretnosti so nujni elementi pred začetkom motoristične sezone. Analize prometnih nesreč in opažanja na treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačne reakcije lahko usodne. Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila. Ne pozabimo, da smo v primeru prometnih nesreč z drugim motornim vozilom motoristi praviloma tisti, ki jo odnesemo slabše. Za varno in užitkov polno sezono naj se motoristi permanentno izobražujejo in obnavljajo praktične spretnosti pri upravljanju motornega kolesa.«

Martin Kernc, reševalec na motorju Reševalne postaje Ljubljana, UKC Ljubljana: »Prednost motorja je, da smo reševalci hitro na kraju nesreče. A pomlad tudi za nas prinaša dodaten izziv, saj vozniki niso vajeni motoristov - tudi reševalcev na motorju ne. Od jeseni pozabijo, da sirena lahko pomeni tudi motor na nujni vožnji. Pri poškodovanih motoristih najpogosteje oskrbujemo poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, medenice, stegnenice. Lahko pride tudi do odtrganin udov, večjih krvavitev. Videli smo že preveč hudih nesreč z večjimi krvavitvami in težkimi poškodbami, zato si želimo, da so motoristi res dobro pripravljeni na novo sezono in pri vožnji skrajno previdni.«

Policista - motorista inštruktorja na Postaji prometne policije Ljubljana: »Nesreče motoristov so za policiste, ki opravljamo delo na motorju, še posebej stresne. Vsi se moramo zavedati, da za varnost največ lahko naredimo sami. Z odgovorno vožnjo, upoštevanjem vseh predpisov. Policisti smo skupaj z drugimi ekipami za reševanje pogosto tisti, ki prvi pridemo na kraj prometnih nesreč. Nesreče motoristov so za nas, ki opravljamo delo na motorju, še posebej stresne. Razumemo naše poslanstvo, da skrbimo za varnost vseh udeležencev v prometu in da bi bilo nesreč, sploh s hudimi posledicami, čim manj. Vsi se moramo zavedati, da za varnost največ lahko naredimo sami. Z odgovorno vožnjo, upoštevanjem vseh predpisov in s tem da smo na cesti vselej zbrani, previdni in posebej pazljivi. Poleg ustrezne priprave na sezono je to ključno za našo varnost. Vsi se moramo zavedati, da s prehitro ali kakšno drugo nevarno vožnjo lahko hitro pride do posledic, ki si jih ne želi nihče.«