Slovenskemu športu slabih 8 MILIJONOV, največ bo dobil ...

Skupni letošnji znesek FŠO je še vedno skoraj polovico manjši od največjega zneska leta 2011, ko je bilo na voljo 13 milijonov evrov. Kljub temu FŠO ostaja eden najpomembnejših virov za financiranje slovenskega športa; za programe bo razdelila nekaj pod 5,8 milijona, ostalo pa za objekte.

Skupaj je bilo za enajst različnih področij zaprošenih za kar 30,9 milijona evrov, kar je več kot štirikrat nad razpisanim zneskom FŠO.

"Včeraj je svet FŠO dokončno razdelil vsa sredstva. Zveze, ki izpolnjujejo pogoje, so že dobile 75 odstotkov denarja za programe, ostalo bodo ob koncu leta. FŠO vedno prva razdeljuje sredstva, da zveze lahko poslujejo, saj morajo nekatere najemati celo kredite za svoje delovanje," je na novinarski konferenci povedal predsednik Aleš Remih.

Za vrhunski šport je bilo razpisanih 1,8 milijona evrov, zaprošeno pa kar 4,5 krat več. Skoraj trikrat več je bilo zaprošenih sredstev za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjene v vrhunski šport, FŠO pa je razpisala 1,8 milijona evrov. Največji skupni znesek je bil namenjen za gradnjo športnih objektov, 1,9 milijona, od tega 24 za velike investicije, 59 pa je manjših.

Med zvezami je za tekmovalni šport po prejetem deležu daleč na čelu smučarska, za svoje programe bo skupaj prejela 466.200 evrov, sledijo košarkarska (217.800), kajakaška (207.900), rokometna (201.000), odbojkarska (179.600), judo (174.700), planinska (167.900), atletska (146.300), kolesarska (127.400) in na desetem mestu jadralna zveza (111.600). Nogometna zveza je okrog 20. mesta (90.000).

To so skupni zneski za tekmovalni šport. Od tega je smučarska zveza največji prejemnik pri sredstvih za programe reprezentanc (228.700), kjer sledita košarkarska (109.900) in kajakaška zveza (104.977), ter za šport otrok in mladine (237.500), kjer je druga košarkarska (107.900) in tretja atletska zveza (101.200).

FŠO je v 20 letih svojega obstoja razdelila 168 milijonov evrov, od tega 102 milijona za športne programe, 66 pa za objekte. Denar dobi iz koncesijskih dajatev Loterije Slovenije in Športne loterije.

"Višja sredstva za letos so posledica dobrega dela obeh loterij. FŠO je od leta 2013 do 2018, pretežno zaradi davka na srečke, ki je bil sprva v času hude finančne krize v državi sprejet kot interventni davek, a še vedno velja, povprečno izgubila okrog milijon in pol evrov na letni ravni," je navedel Remih in dodal, da si v športu zelo želijo in prizadevajo, da bi bil ta davek ukinjen.