Na prečenju iz Kangerlussaqa do Isortoqa (580 km) sta se nekdanji odlični smučar Kostelić, med drugim leta 2011 skupni zmagovalec svetovnega pokala ter dobitnik štirih srebrnih olimpijskih kolajn, ter pomočnik glavnega trenerja v slovenski biatlonski reprezentanci Tomaša Kosa Podgornik spopadla s temperaturami pod -35 stopinj Celzija in vetrom, ki je presegal hitrost 100 km/h.
Podgornik se je o tem dogodku odločil posneti tudi film z naslovom Proti horizontu, ki si ga bo v četrtek, 1. marca, ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma moč ogledati v okviru 12. Festivala gorniškega filma, ki bo prihodnji teden potekal v Sloveniji. Tam bo gost tudi Ivica Kostelić, ki bo nato v petek v Kranjski Gori nastopil na 3. Memorialu Draga Grubelnika.
O svojem podvigu ter filmu je Miha Podgornik za Ekipo24 odgovoril na nekaj vprašanj.
Se z Ivico že dolgo poznata? Je bila ideja vaša ali njegova?
Spoznala sva se dobro leto pred odhodom na Grenlandijo, ko je Ivica iskal sopotnika za prečenje Islandije.
Sta pričakovala tako nizke temperature in veter ali vaju je to presenetilo?
Vedela sva da so take razmere za tukaj povsem normalne. Vseeno sva glede na izkušnje slovenske odprave izpred let v režiji Staneta Klemenca dobila informacije, da bi bilo lahko v tem času topleje. A narava je pač nepredvidljiva, vsako leto je nekaj posebnega, zato je tudi tako zanimiva.
Koliko kilometrov na dan sta odtekla na smučeh?
Težko rečem, da sva jih odtekla, saj sva za sabo vlekla 80 kilogramski tovor. Gre za hojo na smučeh. Na dan sva povprečno v 12 urah opravila 30 kilometrov.
Sta imela s sabo dovolj hrane in pijače? Je bilo kaj težav s spanjem?
Hrane sva imela dovolj, ostalo nama jo je še za kakšen dan ali dva. Pijačo pa predstavlja stopljen sneg, tako da gre tukaj za vprašanje o dovolj veliki količini goriva. Tega sva imela dovolj, tekoča voda tukaj pomeni življenje, zaradi pomanjkanja le-te na ledeniku ni znakov življenja. Tudi medvedi se zadržujejo od morju. Spanje v šotoru pri minus 30 in manj je povsem nekaj drugega kot v udobju domače postelje. Sam sem se zbujal vsakih 20 minut in iskal udoben/topel položaj, saj sem imel težave z napihljivo podlogo. Potrebno je najti tudi ustrezno kombinacijo oblačil za spanje, saj ta morajo dihati...
Načrtujeta še kakšen podoben projekt?
Zaenkrat ne.
Kaj sta želela izpostaviti v filmu? Koliko časa vam je vzela režija?
Motiv je bila spodbuda za umik iz cone udobja, ki nas velikokrat zasužnji v vsakodnevnem življenju. Film sem v večini zmontiral med 10 dnevno terapijo ozeblin v kliničnem centru v Ljubljani. Sprva je bil namenjen le za predstavitev sponzorjem, kasneje pa sem se odločil, da ogled omogočim vsem (na youtubu). Ivica je poskrbel za podnapise v angleškem in hrvaškem jeziku.
Ste morda že režirali kakšen tovrsten film?
Niti ne, z montažo se ukvarjam na hobi ravni, za domače potrebe. Lansko leto sem prvič porabil precej časa za montažo o prečenju Islandije, me pa tovrstno delo veseli.
