Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
am
am
29. 12. 2015 · 15:30
09. 08. 2017 · 09:59
Deli članek:

Božično darilo? Dolgo izgubljeni oče in plemiški naziv

vszi

Kaj bi si mislili, če bi gledali božični film, v katerem mladenka na spletu najde izgubljenega očeta, ta skrivnostni gospod pa je francoski grof in jo je pripravljen polnopravno (torej vključno s pripadajočimi nazivi in častmi) priznati ter posvojiti? Kaj pa si mislite, če vam zagotovimo, da se je v teh dneh to res zgodilo?

Carlotta Zofkova ni plavalka, ki bi si s svojimi nastopi zagotovila omembe vredno pozornost v domačih, kaj šele v tujih medijih. Kot najstnica je sicer obetala nekoliko več, a ne kaj prida, nato pa se je dekle, ki bo na začetku novega leta dopolnilo 23 let, precej izgubilo, pa čeprav se med drugim lahko pohvali s štafetnim odličjem z evropskega prvenstva v kratkih bazenih.

Kot izrazita specialistka za prsni slog in mešano plavanje nikoli ni prišla posebej daleč, je pa zato prišla zelo daleč na nekem povsem drugem področju, ki samo po sebi z njeno športno kariero nima prave zveze. In ki je bila medijem do zdaj znana le po zelo kratkih, dobro skritih odgovorih, ki so jih italijanski novinarski kolegi kdaj pa kdaj dobili, ko so se z njo spustili v malce bolj odprt pogovor. "Pustite to, moja zgodba je preveč zapletena," je dejala vsakič, ko so želeli izvedeti kaj več o njenem rodu in o njeni zgodovini. Pravzaprav več od tega ni vedela niti sama. Dolga leta ni prišla nič dlje od podatkov, da je hči češke izseljenke v Italijo in da je njen povsem naključni oče neki neznan Francoz. Celo mama ni vedela, za koga gre, še manj pa Carlottin polbrat, ki v Italiji igra amaterski vaterpolo in ki v nasprotju s polsestro svojega očeta pozna.

Je pa odigral zelo pomembno vlogo pri iskanju manjkajočega člena, ki si ga je Zofkova na vsak način želela vsaj odkriti, če že ne spoznati. Mladenka in mladenič sta razvejala mrežo po vsej Franciji, kar nekajkrat v to državo sledila (včasih sama, včasih z mamo) različnim informacijam, a po navadi zašla v slepo ulico in ostala brez odgovorov. Tudi tedaj, ko je že kazalo, da se nekaj dogaja in da so se stvari v Bretaniji, od koder naj bi oče izviral, odvijale v pravo smer.

Verjetno pa bi pri teh slepih ulicah tudi ostalo, če ne bi bilo čudovitega sveta vsemogočnega medmrežja, na katerem sta polbrat in polsestra organizirala ločeno iskanje in pred kakim letom prišla do najbolj konkretnih izsledkov. Šlo je za dolg, kompleksen splet okoliščin, za katerega bi porabili kako stran ali celo dve, če bi vam želeli opisati vsak korak in vse povezave predhodnega z naslednjim.

Reuters

STIK, SREČANJE, PAPIRJI
A ker je pot neprimerno manj pomembna od cilja, smo božično zgodbo brez primere zavrteli nekoliko naprej do trenutka, ko je 22-letnica stopila v stik z gospodom po imenu Jean Costa de Saint Genix de Beauregard. Resnično gre za Bretanca, ki pa se je pred časom preselil v letoviški biser francoskega južnega Atlantika Biarritz in pri tem nehote zakril večino sledi. Tam ga je našla šele spletna pobuda, in da bi bila pravljica popolna, gre tudi resnično za plavalkinega očeta. Oziroma, se opravičujemo, s tem bi bila popolna zgodba, ki bi bila edinstvena, a bi vendar ostala v okvirih verjetnega.

Tejle, po vseh merilih skrajno neverjetni, pa do popolnosti manjka še en podatek. Kot smo vam že namignili in kot bi lahko sklepali po imenu, gre za 70-letnega francoskega grofa, bogataša modre krvi, za katerim je bogato in razgibano življenje. Očitno tudi avanture, kakršna je bila praška, o kateri si pač lahko mislite, karkoli si hočete, in ki je za seboj pustila češko nosečnico.

Toda kot se za pravljico izpod božičnega drevesca spodobi, gospod od odgovornosti ne beži, od hčerke pa še toliko manj. Ko je v nekaj mesecih stikov preveril vse potrebno, je pozno jeseni sam pripotoval v Verono na prvo srečanje in zadevo zapečatil. Celo do te mere, da je sam sprožil pravne postopke priznanja in posvojitve.

"Že tako ali tako sem bila presrečna in od njega ne bi zahtevala ničesar, še najmanj birokratskih operacij s tono papirja. Toda skupaj z družino je vztrajal, da uradno postanem njegov tretji otrok, in dobila sem vse potrebno vključno z vpisom na seznam francoskega plemstva in z novimi dokumenti. Zdaj sem Carlotta Zofkova Costa de Saint Genix de Beauregard," pravi plavalka, ki je z očetom v Italiji preživela tudi nekaj prazničnih dni, podpisala še zadnje papirje in se odločila za medijsko razkritje najlepšega božičnega darila. Po januarskih pripravah pa ga bo prvič obiskala v Franciji, spoznala svojo novo družino in tudi lagodje plemiškega življenja.