V petek zvečer se je tudi zanj in za njegovo družino življenje zelo spremenilo. Neposredno sicer niso bili izpostavljeni nevarnosti, a po izbruhu novice še niso zapustili stanovanja. Tako kot večina Parižanov.
"V času, ko je prišlo do teh napadov, je bila celotna družina doma. V bistvu so me starši iz Slovenije poklicali in spraševali, kaj se dogaja. V tistem trenutku smo doma prižgali vse možne sprejemnike in videli, kaj se pravzaprav dogaja. Moram priznati, da je bilo kar grozovito spremljati prizore po televiziji in drugih francoskih medijih. Mi živimo v trinajstem okrožju, na glavno ulico sicer ne vidim, toda opazil sem, da je na ulici manj ljudi," se nam je iz francoske prestolnice oglasil Mitja Gasparini.
Šok je bil kar velik, še posebej, ker so najprej mislili, da je bil napad le eden, izkazalo pa se je, da je bilo dogajanje veliko hujše. "Res je bilo grozno. Še posebej, ker so se mi pred dnevi pridružile žena in dve hčerki, res lepa dobrodošlica. Moja prva misel je bila, da jih moram obvarovati. Od takrat smo ostali doma in nismo šli nikamor, seveda pa bo treba prej ko slej v trgovino," se zaveda Gasparini, ki pa se bo vsaj nekaj časa izogibal kakršnemukoli javnemu prevozu, predvsem s podzemno železnico, ki je velikokrat prva tarča takšnih terorističnih napadov. Ta konec tedna so odpadle vse športne prireditve, pariška ekipa, za katero v tej sezoni nastopa visokorasli Primorec, je odpovedala vse aktivnosti. V soboto bi morali imeti tekmo z Lyonom, še isti dan pa je postalo uradno tudi to, da Paris Volley ne bo igral niti tekme lige prvakov. V domači dvorani bi moral gostiti rusko ekipo Dinamo Moskva. "Iz kluba so nam sporočili, da vse odpade; niso nam sicer rekli, da moramo biti doma, toda to je bilo za celotno ekipo samoumevno. Tako smo zdaj ves čas doma, vsake toliko preverimo, kaj se dogaja po televiziji, kaj je novega, vendar večino časa vrtijo ene in iste stvari."
V času pogovora s srebrnim slovenskim odbojkarjem je bilo najbolj vroče in negotovo vprašanje to, kaj se bo dogajalo v naslednjih dneh, kako bo videti njegov vsakdan v dneh, ki prihajajo."Ne vem, kaj bo. V klubu bomo načrt dela – če bomo sploh kaj delali – ustvarjali iz dneva v dan. Kar zadeva družine, pa res ne vem, kaj bomo. Prepričan sem, da še nekaj časa ne bomo hodili v središče mesta, na podzemno železnico, tudi na Eifflov stolp ne bomo šli," je še povedal Gasparini.
Ob vsem šoku in grozljivi dobrodošlici, ki so jo doživela tri njegova dekleta, razmišljajo tudi o vrnitvi v Slovenijo. Vse bo odvisno od tega, kako se bodo stvari odvijale v naslednjih dneh. "Za zdaj bomo doma, tu se počutimo varne; nekaj strahu seveda obstaja, če bi šli kam ven. Ne bomo silili v težave, če to ni potrebno." V soboto se je pogovarjal tudi z reprezentančnim kolegom Dejanom Vinčićem, ki igra za Beauvais, mesto, 80 kilometrov oddaljeno od središča Pariza."Na kratko sva se slišala in se pogovorila o dogajanju. V skrajnem primeru lahko grem živet k njemu,"se je nasmehnil Gasparini in dodal: "Soigralec mi je povedal, da bil prejšnji teden tam, kjer se je vse skupaj zgodilo. Nekateri od soigralcev so se takrat, ko se je vse skupaj zgodilo, ravno vrnili z večerje. Tudi jaz sem bil zunaj do osmih zvečer, ne sicer v tistem okraju, to je šest kilometrov oddaljeno od mene. To je sicer daleč, a vseeno dovolj blizu."
Gasparinija je vse skupaj pretreslo; niti v najbolj groznih sanjah si ni predstavljal, da bo napadu na Charlie Hebdo sledilo kaj takega."Pariz je, kot kaže, bolj na udaru. Tu so pomešane različne rase, religije, meje so odprte. Po eni strani je to dobro, po drugi pa ne. Prej niti približno nisem razmišljal o tem. Če bi, potem bi bilo zame najbolje, da bi ostal doma. Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost, zame so bile športne prireditve vedno bolj na udaru, pa ne samo športne, temveč tudi koncerti, kjer vedno obstaja večja nevarnost. Kaj narediti? Ne vem, nobenega smisla nima vse zapreti in biti doma," je zaključil Gasparini.