Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
01. 04. 2015 · 09:59
09. 08. 2017 · 09:56
Deli članek:

Kako uničiti slovenski šport

Nikola Miljković

Seveda se vse vrti okoli denarja.

Strokovni svet za tekmovalni šport pri OKS je pripravil in sprejel model razvrstitve športnih panog za potrebe razpisa Fundacije za šport in letnega programa športa. Prav neverjetno je, do kakšnih neumnosti so prišli predlagatelji, saj so med drugim kot športno panogo prvič na seznam uvrstili tudi podvodno fotografiranje.

Največja novost, ki je hkrati vzbudila tudi največ nasprotovanja, pa je, da so v prvi razred slovenskih športov, v katerem je bilo do zdaj 13 športov, uvrstili še 13 dodatnih, tako da imamo zdaj v Sloveniji 26 športov, ki so na tako imenovani prednostni listi. In to seveda vpliva predvsem na razdeljevanje denarja.

Dokler se pri nas ne bo korenito spremenila miselnost in ne bomo spoznali, da nismo tako bogati, da bi se lahko šli socialo za podvodno fotografijo, do takrat bomo povprečni in do takrat bomo izgubljali.

Fundacija za šport je za leto 2015 razpisala 10,5 milijona evrov za sofinanciranje programov vrhunskega športa, športa otrok in mladine, raziskovanja na področju športa, založništva v športu in za gradnje športnih objektov (za slednje je namenjenih 3,15 milijona evrov).

IZVIRNI GREH
Seveda je največ denarja namenjenega za športne dejavnosti (6,3 milijona evrov), od tega za programe reprezentanc 2,52 milijona evrov (in skoraj še enkrat toliko za mlade).

Fundacija ima denarja prav toliko kot lani, dejstvo pa je, da se je delil drugače. Lani je imelo trinajst športov, ki so bili v prvem razredu, možnost, da dobi največ sredstev za programe reprezentanc in mlade, ker so pač imeli glede na uspehe tudi najvišjo točkovno vrednost, ko se je denar razdeljeval.

Že pred časom se je sekretar hokejske zveze Dejan Kontrec odločil, da protestno zapusti strokovni svet za tekmovalni šport pri OKS, ker se ni strinjal z merili in razvrščanjem športov po razredih, kot ga je pripravil olimpijski komite. Toda izvirni greh je bil že storjen. Fundacija je morala deliti denar po novi razvrstitvi po razredih, po kateri je bil triatlon izenačen z nogometom ter tekvondo s hokejem na ledu.

Prav neverjetno je, da sta na primer triatlon in kajak-kanu na mirnih vodah preskočila kar dva razreda. Če sta bila še leta 2014 v tretjem kakovostnem razredu slovenskega športa, sta letos v prvem. Koliko svetovnih prvakov pa smo leta 2014 dobili v triatlonu in na mirnih vodah? Pet ali šest? Nekateri športi so iz drugega napredovali v prvi kakovostni razred na podlagi razširjenosti posameznega športa (namizni tenis, tenis, strelstvo), nekateri pa ... Oh, nekateri pa so napredovali v višji kakovostni razred na podlagi naše tradicije (veslanje, gimnastika, jadranje), ni pa nam jasno, kako sta razred višje skočila badminton (zaradi uspehov in množičnosti že ne) in tekvondo.

Slednji sicer res ima kopico kolajn s svetovnih in evropskih prvenstev (ki so vsako leto), vendar ... Ali povprečen Slovenec pozna ime in priimek vsaj enega našega tekmovalca v tekvondoju, ki je bil uspešen v mednarodni areni? Ne, razen če kdo misli, da je Bruce Lee še živ in da je sprejel slovensko državljanstvo.

Po novi metodologiji sta en razred izgubila samo dva športa, in sicer kegljanje in balinanje. To je precej skregano z logiko, kajti kegljači in balinarji so ne glede na to, da to nista olimpijska športa, v preteklem letu dosegali res lepe uspehe na mednarodni ravni, pa čeprav je število držav, ki se ukvarja s tem športom, res majhno (ampak nič manjše kot število držav, ki se ukvarja s smučarskimi skoki).

Vsi ostali športi so ali zadržali razred, v katerem so bili, ali pa skočili razred višje. No, pojavilo se je tudi nekaj novih športov. Po vzoru potapljanja, letalstva in še nekaterih športov (potapljanje ima šest panog, med njimi je nova športna panoga v Sloveniji, ki se imenuje potapljanje – podvodna fotografija) imamo zdaj tudi več panog v šahu.

Prej je bil samo šah, zdaj pa imamo standardni, pospešeni in hitropotezni šah. Nove panoge so še gimnastika trampolin, košarka 3 na 3, orientacijski tek, orientacija z gorskimi kolesi, smučarska orientacija, letalstvo – padalstvo umetniške discipline in potapljanje – prosto potapljanje.

ENA SKLEDA, VEČ ŽLIC
Toda, ali ni vseeno, v kateri razred so razdeljeni športi? Ne, ni! Če je za članske reprezentance v vrhunskem športu namenjenih 2,5 milijona evrov, se je prej za večji kos pogače potegovalo 13 športov, letos pa 26 športov. Denarja je enako kot lani, torej je na dlani, da ga bo kar nekaj športov letos dobilo manj kot lani (jutri se izteče rok za pritožbe in potem bo tudi uradno znano, koliko denarja bo kdo dobil od fundacije).

Med tistimi, ki bodo dobili manj denarja, sta tudi nogomet in hokej, pa čeprav je slednji s sedmim mestom na olimpijskih igrah dosegel največji tekmovalni uspeh v zgodovini tega športa pri nas. Ob tem, da so bili hokejisti tekmovalno najuspešnejši (kar je najpomembnejše merilo – 40 % točk), so dobili manj. Ni logično. Oziroma je, če so morali denar deliti s 26 športi, in ne s 13. kot leto prej.

Poleg tega, da sta športa, kot sta nogomet in hokej na ledu, dobila manj denarja kot lani, ga bosta po tej lestvici dobila manj tudi neposredno od države, torej od ministrstva za šport, kajti vrednotenje, ki ga je potrdil strokovni svet za tekmovalni šport pri OKS, je podlaga tudi za delitev denarja, ki ga prispeva ministrstvo. In tako bodo posledično zaradi nove kategorizacije veliki, uspešni in najbolj prepoznavni športi dobili precej manj denarja kot v preteklem letu.

Reuters

SMO NAROD PLESALCEV IN PADALCEV
Zanimiv je tudi pogled na kategorizirane športnike v Sloveniji, kar je posledično podlaga za njihovo financiranje in tudi glavno merilo za zaposlitev v javni upravi (vojski, policiji, carini). Največ športnikov svetovnega razreda igra hokej na ledu (25) in si je ta status izborilo na olimpijskih igrah v Sočiju. Na drugem mestu so rokometaši (17), potem pa že sledijo kajakaši.

Kajak in kanu ima kar 15 športnikov svetovnega razreda in še 13 športnikov mednarodnega razreda. Izjemno uspešen je tudi ples, ki ima 10 športnikov svetovnega razreda in še 14 mednarodnega, nedaleč stran pa so tudi padalci, ki imajo šest športnikov svetovnega razreda.

Prav neverjetno je, da ob vsem tem nimamo niti enega nogometaša, ki bi imel status športnika svetovnega razreda, in samo enega atleta – imamo pa še šest balinarjev, šest telovadcev, šest judoistov, šest kikboksarjev, šest smučarskih skakalcev in šest veslačev. No, imamo tudi tri smučarje, čeprav se v tem trenutku ne moremo tudi pod prisilo ali s pomočjo kitajskega mučenja spomniti, kdo razen Tine Maze bi še bil smučarka ali smučar svetovnega razreda.

POPOLNO UNIČENJE
Vrhunski šport bo po takem sistemu, ki je zdaj v veljavi, kmalu, zelo kmalu, v Sloveniji dokončno ugasnil. Na olimpijskem komiteju – glavni kreatorji nove kategorizacije so bili Blaž Perko, Iztok Čop in Edi Kolar – so poskrbeli, da bomo imeli čez deset let na olimpijskih igrah le še tekmovalce na odbojni ponjavi (trampolin) in v lokostrelstvu.

Mladi se bodo počasi nehali ukvarjati s športi, kot so atletika, gimnastika, plavanje ..., ker je v teh športih svetovna konkurenca preveč velika in je na velikih tekmovanjih težko dosegati dobre rezultate. Odločili so bodo za manj razvite športe in v 15. letih bodo s trdim delom in ob solidnem financiranju države že prišli na visoko mednarodno raven.

Nogomet, košarka in morda tudi rokomet ter hokej na ledu se bodo že napajali iz baze otrok, ki bodo prišli v klube, ker bodo starši plačevali njihove treninge, vsi ostali športi pa bodo prišli na raven vrhunske rekreacije, saj ne bo ne sredstev ne volje mladih, da dajejo svoj denar in se mučijo za to, da ne pridejo niti na olimpijske igre.

Fundacija je morala deliti denar po novi razvrstitvi po razredih, po kateri je bil triatlon izenačen z nogometom ter tekvondo s hokejem na ledu.

Dolgoročno torej taka kategorizacija, kot jo je zdaj ustvaril olimpijski komite, vodi v propad slovenskega športa. Namesto da bi se odločili in naredili rez ter začeli res podpirati le deset ali 15. športov, vse ostale pa prepustiti trgu, so dopustili, da v že tako plitvo vrečo z denarjem seže še več rok.

Morda pa je vse skupaj "samo" vračanje dolgov. Novi predsednik olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec je na lanskih volitvah slavil po zaslugi glasov "malih" zvez, "malih" športov. Šport je v Sloveniji kot politika – vedno podajanje rok, polnih vrečk, za katere ne vemo, kaj je v njih.

Dokler se pri nas ne bo korenito spremenila miselnost in ne bomo spoznali, da nismo tako bogati, da bi se lahko šli socialo za podvodno fotografijo, do takrat bomo povprečni in do takrat bomo izgubljali. Odločimo se, kaj in kako hočemo, udarimo s pestjo po mizi in naredimo red. Prestavljanje športov iz enega predalčka v drugega je samo zamegljevanje dejstev in dolgoročno velika škoda za slovenski šport.

Grega Wernig