Štiriindvajsetletni branilec, otrok krškega nogometa, je bil kot najstnik dve leti član Betisa iz Seville, zdaj se je že drugič odpravil čez mejo. In šokiral, saj je odšel v kremplje vojne vihre – v Ukrajino. Postal je član tamkajšnjega prvoligaša Čornomorca iz Odese, s katerim se je dogovoril za enoinpolletno sodelovanje.
Kakšno je življenje v Odesi? Živite v strahu ali je vseeno še vedno dokaj sproščeno?
Živimo kar sproščeno. Sicer se dogajajo napadi, ki pa jih čez dan še nisem doživel. Praktično vsako drugo noč se slišijo alarm, pokanje, eksplozije. Težko je verjeti, da so ob desetih zvečer vsi lokali polni, ljudje uživajo, ob polnoči je policijska ura in so vsi doma, okoli enih pa začne pokati.
Ste takrat v zaklonišču?
Načeloma smo v zaklonišču, se pa o tem vsak odloči sam.
Ali ste zaradi tega neprespani, spite podnevi?
Mogoče je bilo dva dni tako, da sem se ves čas zbujal, drugače pa se spi normalno. Tudi prespal sem že kakšen napad. V življenju sem bolj flegmatik, včasih tudi preveč, in mogoče sem tudi zaradi tega pristal v Ukrajini, a ko sem se odločil za ta korak, sem vedel, v kaj se spuščam.
Kako so videti tekme in gostovanja?
Zaradi vojne je prepovedan obisk tekem, pridejo samo člani družine in mogoče se napolni VIP-tribuna. Na gostovanja gremo z vlakom ali avtobusom, vožnja povprečno traja pet, šest ur, v Rivne in Lviv smo se z vlakom vozili 12 ur. Zadnjo tekmo bi morali igrati v Užgorodu, do koder je z vlakom 20 ur, ampak to tekmo bi lahko igrali kje drugje. Na poti doslej nismo doživeli ničesar posebnega. Včasih vidiš policiste, drugače pa sem opazil, da imajo zelo slabe ceste. Pot proti Kijivu je okej, drugje pa se voziš po makadamu. Avtobus se tako trese, da nam stvari padajo iz zgornjih predalov. Zaradi tankov in prevažanja težkega tovora so zdaj ceste še slabše, kot so bile.
Luka Guček je v dolgem pogovoru za sobotno prilogo Ekipe SN pojasnil tudi razlog, zakaj se je odločil na tako tvegano dejanje, zakaj se je odpravil v Ukrajino. Govoril je tudi o ukrajinskem prvenstvu, o življenjskih razmerah v Odesi, o ukrajinski kuhinji in še in še in še ...
Ekipa SN v povečanem obsegu, skupaj s sobotno prilogo, je na voljo tudi v spletni Trafiki24.
