Tridesetletni občasni odbojkarski reprezentant je enoletno zvestobo obljubil tamkajšnjemu prvoligaškemu kolektivu Pielaveden Sampu. Ta prihaja iz vasi Pielavesi, ki ima približno pet tisoč prebivalcev, vendar so odbojkarji nastanjeni v bližnjem Kuopiu.
ALEN DJORDJEVIČ
rojen: 5. julij 1985
država: Finska (Kuopio)
šport: odbojka
klub: Pielaveden Sampo
Alenu tam družbo delata žena Nina, sicer skakalka v daljino, in njun sin Svit. Djordjevič je prvi Slovenec, ki igra za katerega od finskih odbojkarskih klubov, prej je v domovini branil barve Šoštanja in kamniškega Calcita Volleyja, v tujini pa se je preizkusil v Belgiji, Turčiji, Savdski Arabiji in Franciji.
Kako je prišlo do tega, da ste se poleti odločili kariero nadaljevati na Finskem?
Z ženo, ki je športnica, imava sina, zato je malo težje najti klub, ki bi ustrezal vsem. Treba je upoštevati vse stvari. Ponudba je prišla kar zgodaj, finska liga se izboljšuje, sem hodijo vse boljši igralci, zato sem rekel, zakaj pa ne bi poskusil. Če zgodaj rešiš klubski status, imaš mirnejše poletje, kar je bilo povsem drugače kot v prejšnjih letih, ko je bilo vse skupaj malo bolj stresno. Tako smo se že maja odločili, da gremo na Finsko.
Vas je klub spremljal že dalj časa?
Iz Finske sem imel ponudbe že prej, vsako leto v zadnjih treh sezonah, ampak moram povedati po pravici, da me takrat niso zanimale, imel sem druge cilje. Potem pa vidiš, da liga iz leta v leto raste, tudi pogoji se izboljšujejo in sem kar zadovoljen, da sem prišel. Res je, da tekmovanje ni na vrhunski evropski ravni, ga pa lahko uvrstim takoj za štiri najmočnejše lige na stari celini.
Imel sem nekaj pomislekov, a ker lanska sezona ni bila najboljša, sem mislil, da je to dobra poteza. V primerjavi s Francijo je to gotovo korak nazaj, ni pa korak nazaj zame.
Je obstajala še kakšna druga ponudba?
Ponudb je bilo precej. Težava je predvsem v tem, da ni veliko tistih, ki zagotavljajo določeno finančno varnost ter so ob tem primerne za družino in zadovoljujejo tvoja športna pričakovanja. (smeh)
V tujini ste igrali v Belgiji, Turčiji, Franciji, Savdski Arabiji, kratek čas ste bili tudi v Italiji.
Na začetku lanske sezone sem v Italiji podpisal z drugoligašem Ortono. Nato se je predsedniku ponudila na neki način marketinška možnost pripeljati Alberta Cisollo, velikega zvezdnika italijanske odbojke. Ker igra na mojem položaju, so se mi morali odreči. Tega nisem bil vesel, a smo se dogovorili za prekinitev pogodbe. Na srečo sem hitro dobil nov klub, pridružil sem se Dejanu Vinčiču v francoskem Narbonne Volleyju.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom, Finska vendarle ni odbojkarska država?
Imel sem nekaj pomislekov, a ker lanska sezona ni bila najboljša, sem mislil, da je to dobra poteza. V primerjavi s Francijo je to gotovo korak nazaj, ni pa korak nazaj zame. V Franciji nisem prišel toliko do izraza, tu pa veliko igram in s tem tudi napredujem. Finska liga nikakor ni slaba in zdi se mi, da sem se pravilno odločil.
Kakšna je razlika med slovensko in finsko odbojkarsko ligo?
Težko naredim konkretno primerjavo, ker me že šest let ni v Sloveniji. Tu igra večina finskih reprezentantov, precej je tujcev, liga je marketinško bolj podprta od slovenske. Razmišljam o ACH-ju in Kamniku, ki bi lahko dobro igrala v finskem prvenstvu, za druge slovenske ekipe pa dvomim. Vendar še enkrat poudarjam, da nimam najboljšega vpogleda v kakovost drugih slovenskih klubov. Finci precej več vlagajo v odbojko, kot se vlaga pri nas. Skoraj vsaka ekipa ima kakšnega reprezentanta in moštva so izenačena. Tudi vodilni Tikerit, ki je v tej sezoni še brez poraza, ne zmaguje z lahkoto. Lahko se celo zgodi, da na koncu sploh ne bo prvak.
Kakšen klub je Pielaveden Sampo?
Zgodovinsko je eden boljših klubov v državi, ki se lahko pohvali s tremi naslovi državnega prvaka. Uspešen je iz sezone v sezono in posledično spoštovan. Imamo nadarjeno ekipo, ki pa ni tako kakovostna, da bi lahko igrali tako dobro kot nekatere prejšnje generacije. Ampak zdaj smo ujeli ritem, našli svojo identiteto, igramo bolj sproščeno in mislim, da bi sezona lahko bila na koncu uspešna. (smeh)
Poleg vas sta v ekipi še dva tujca, Srb in Kanadčan, kaj pa finski igralci, so vsi profesionalci?
Ne vsi, eden je študent, eden je starejši, bil je občasni finski reprezentant, in ob odbojki še dela. Drugi smo profesionalci.
Življenje je precej drugačno od tistega v Sloveniji. Izpostavil bi mraz in temo. (smeh) Zima predstavlja mali šok.
Kako ste zadovoljni s svojim statusom v ekipi in svojimi igrami?
Če ekipa zmaguje, je super, če ti dobro igraš in moštvo izgublja, pa ni v redu. (smeh) Za nami je niz petih zmag, zato je vzdušje zelo dobro. Načeloma sem zadovoljen, pomemben pa je končni rezultat.
Ste se že kaj pogovarjali o podaljšanju sodelovanja?
O teh stvareh poskušam čim manj razmišljati, s temi stvarmi se ukvarja moj menedžer. To bo odvisno tudi od končnega rezultata. Z družino se tu dobro počutimo, ampak sem profesionalec, mogoče se odpre še kakšna druga možnost. Zato bomo o teh zadevah premišljevali, ko pride čas za to.
Pielaveden Sampo je zadnjo sezono končal na petem mestu, kakšne cilje ima letos?
Trenutno smo šesti, cilj pa je vedno finale. Na začetku smo imeli precej težav, ker nismo imeli korektorja. Pridružil se nam je v zadnjem trenutku in precej časa smo potrebovali, da smo se uigrali. Zaradi tega so pričakovanja takrat malo padla. Kot sem dejal, trenutno igramo dobro in lahko se zgodi marsikaj. Mislim, da bi bili navijači in klub zadovoljni z uvrstitvijo v polfinale, seveda pa si vsi želimo še višje.
Kaj je šport številka ena na Finskem, hokej ali nogomet?
Zagotovo hokej. Vsi govorijo, da njihov nogomet ni dober, kako priljubljen je, pa ne vem. Sicer imajo Finci kot rekreacijo zelo radi tek na smučeh. Spremljajo še košarko in odbojko.
Koliko ljudi imate v povprečju na tekmah?
Mislim, da jih imamo med šeststo in tisoč, tudi sicer so dvorane več kot polovično polne.
Kako ste se navadili na življenje na Finskem?
Življenje je precej drugačno od tistega v Sloveniji. Izpostavil bi mraz in temo. (smeh) Zima predstavlja mali šok. Sicer nam je lepo, smo zadovoljni, žena in sin se dobro počutita, mali hodi v vrtec. Toda mraz, ko smo imeli –35 stopinj Celzija, je bil hud. No, to niti ni največja težava, bolj se oblečeš in se da preživeti. Večjo težavo predstavlja tema. Odkar je zapadel sneg, je vse skupaj vseeno videti precej bolje. Imeli smo dve, tri ure sonca na dan, sicer je temno, to se odrazi tudi na ljudeh, ki se manj smejijo.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Vsi govorijo angleško, mogoče starejši ne, ampak s sporazumevanjem ni težav.
Mraz je bil hud, saj smo imeli –35 stopinj Celzija. No, to niti ni največja težava, bolj se oblečeš in se da preživeti. Večjo težavo predstavlja tema.
Znate kaj finščine?
Poznam vljudnostne fraze, sin se je v vrtcu naučil več. (smeh)
Kakšno mesto je Kuopio?
Kuopio je študentsko mesto, zelo je lepo in urejeno. Živimo v strogem središču in imamo vse pri roki. V nekaj naseljih imajo male barake, kar je videti precej ameriško, sicer je arhitektura podobna kot pri nas. Glede tega mesto ni pretirano drugačno od slovenskih.
Kakšno povezavo pa ima klub s Pielavesijem?
V Pielavesiju, ki je oddaljen približno uro vožnje, živi okoli pet tisoč ljudi, tja gremo samo na tekmo. Pa še to v tamkajšnji dvorani odigramo samo polovico domačih srečanj.
Živite v hiši ali v stanovanju?
Imamo stanovanje v bloku, ki nam ga je uredil klub. Slednji tudi plačuje stroške.
Je v Kuopiu težko najti primerno stanovanje?
Stanovanja, v katerih smo igralci, so nova. V vsakem je savna, na začetku sem mislil, da je to luksuz, ampak na Finskem imajo vsa novejša stanovanja savno. Kar težko je bilo najti primerno stanovanje. Dobil sem ga šele mesec in pol po prihodu v klub.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Tega ne bi vedel, rekel bi, da je za približno 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje skupaj s stroški treba mesečno odšteti med tisoč in 1500 evrov.
Ko ste že ravno omenili savno, ali imajo na Finskem tudi turške savne?
Nisem še opazil, da bi imeli kje turško savno.
Ali sosedi vedo, da ste odbojkar?
Mislim, da vedo. Klub je prepoznaven in večkrat me vidijo v klubski opremi. Zanimivo je, da je eden izmed sosedov zaposlen v Leka Volleyju, prvoligaškem klubu iz Kuopia. Ko se srečava v dvigalu, se večkrat pogovarjava o odbojki. (smeh)
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Prepoznajo, ampak ne pridejo blizu. Ko smo po kakšni tekmi na pijači, sicer pride kdo, ki je že spil kakšen kozarček, in nas ogovori. Vpraša, kako smo igrali, in to je to.
Kako Finci poznajo Slovenijo?
Tako kot povsod drugje, zamenjujejo nas s Slovaki.
Imate na voljo klubski avto?
Živimo v središču mesta in ga ne potrebujemo. Nimam ga v stalni lasti, toda če ga potrebujemo, si ga lahko izposodimo.
Večjo težavo predstavlja tema. Odkar je zapadel sneg, je vse skupaj vseeno videti precej bolje. Imeli smo dve, tri ure sonca na dan, sicer pa je temno, to se odrazi tudi na ljudeh, ki se manj smejijo.
Kakšni vozniki so Finci?
Glede na sneg in zimske razmere so kar predrzni. Če zapade dvajset centimetrov snega, za njih to ni poseben problem. Ni kaosa na cestah niti nesreč.
Ali so vas kdaj ustavili policisti? Jih je veliko na cestah?
Ustavili so nas samo enkrat, ko smo se s soigralci ob treh zjutraj vračali s tekme. Tudi sicer jih nisem veliko opazil.
Kako je urejen javni prevoz?
V Kuopiu so avtobusi in taksiji. Mislim, da vozovnica za avtobus stane 3,5 evra, taksi pa ima že startno tarifo devet evrov.
Kakšen je vozni park na Finskem?
Vozni park je precej pester, vidite lahko tako stare avtomobile kot nove, ni večje razlike v primerjavi s Slovenijo.
Koliko stane liter bencina?
Okoli 1,3 evra.
Je v Kuopiu res skoraj v vsaki drugi ulici urejena pešcona in kolesarska cona?
Da, res je. Te stvari so odlično urejene. Veliko ljudi se vozi s kolesom ne glede na vreme. Kljub snegu je dosti kolesarjev na ulici.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja potujemo z avtobusom, ki ima udobne sedeže, urejena ležišča in je opremljen s televizijami. Najdaljša pot je trajala osem ur.
Najbolj vroče gostovanje?
Lokalni derbi z Leko iz Kuopia, na katerem je bilo okoli tri tisoč ljudi.
Na Finskem je veliko nenaseljenih področij.
Da, veliko je gozdov in jezer. Res je lepa pokrajina, če bi bilo še malo več sonca, bi bilo sploh prekrasno.
Ste se na Finskem srečali s kriminalom?
Nobene tovrstne izkušnje nimam. Kriminala ni veliko, nisem slišal, da bi se kaj takega dogajalo. Vse je umirjeno.
Stanovanja, v katerih smo igralci, so nova. V vsakem je savna, na začetku sem mislil, da je to luksuz, ampak na Finskem imajo vsa novejša stanovanja savno.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Ne, tega nisem zasledil. Mislim, da imajo dobro urejeno socialno podporo, zato brezdomcev nisem videl.
Kakšno je nočno življenje v Kuopiu?
Ker je študentsko mesto, se ves čas nekaj dogaja. Študenti imajo razne zabave tudi med tednom.
Kaj počnete ob prostih dneh?
Z otrokom se gremo sankat. (smeh) Včasih gremo tudi v kakšno igralnico, prosti čas v glavnem preživljam z družino.
Koliko snega imate?
Približno 20 centimetrov, malo je celo deževalo. Imamo okoli nič stopinj Celzija, tako da je super, skoraj je že poletje. (smeh)
Če vas kdo obišče, kam ga peljete, kaj se izplača videti?
Narava je očarljiva. V Kuopiu je tudi skakalnica za smučarske skoke, kjer je zelo lepa okolica. Mesto na splošno je lepo. Sicer nisem dober gostitelj, saj se bolj ukvarjam s svojim urnikom. (smeh)
Kako vam je všeč finska kuhinja?
S tradicionalno hrano nimam veliko izkušenj. Prehranjujemo se v dveh restavracijah, ena je italijanska, druga finska in tam je hrana bolj sladko-kisla, sicer pa ni večjih posebnosti. Precej stvari je sladkih, tudi v solato dajejo sadje ali skuto, česar pri nas ni tako veliko. Kadar gremo jest ven, se odpravimo kar v kitajsko restavracijo. (smeh)
Finci verjetno pojedo veliko rib.
Da, lososa sem se tukaj kar najedel, odličen je. Enkrat je predsednik kluba prinesel dimljenega lososa, ki ga je sam ujel in pripravil. Sploh v Pielavesiju in okolici je ogromno ribolovnih območij.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Lani sem v Franciji naletel na slovenski kuhan krompir, na Finskem pa nisem našel nič slovenskega.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Pica v restavraciji, ki je cenovno bolj prijazna, stane okoli 14 evrov. Sicer pa je za steak treba odšteti najmanj 30 evrov. Ko sem bil prvi mesec v hotelu, na meniju ni bilo jedi, ki bi bila cenejša od 25 evrov, restavracije so precej dražje kot v Sloveniji. V trgovinah je razlika malo manjša. Nekateri izdelki so cenovno blizu našim, spet drugi so dragi. Za boljši občutek lahko povem, da liter mleka stane 1,3 evra.
Mislim, da vozovnica za avtobus stane 3,5 evra, taksi pa ima že startno tarifo devet evrov.
Ste na Finskem spoznali kakšnega Slovenca?
Spoznal sem brata od nekega odbojkarja, ki študira tukaj. Veliko je Albancev, ki delajo v restavracijah, srečal sem še nogometaša iz Bosne in Hercegovine.
Kako je na Finskem z begunsko krizo?
Nekaj beguncev sem videl, ampak mislim, da jim Finska zaradi svojega podnebja ne predstavlja zanimive destinacije. Težav glede tega pa nisem zasledil.
Ali poslušate finsko glasbo?
Mogoče sem slišal dve pesmi, ki sta bili bolj priljubljeni, več pa nisem poslušal. Finci so bolj privrženci metala. (smeh)
Morda gledate televizijo, imajo Finci filme sinhronizirane ali opremljene s podnapisi?
Filme imajo opremljene s podnapisi, tudi v kinu.
Kako bi opisali Fince?
Na splošno bi rekel, da so v redu. Njihova edina slabša lastnost je, da se ne odprejo preveč. Na primer, pri nas znancu za novo leto voščiš, mu čestitaš, ga objameš, tega pri Fincih ni. Mogoče so znotraj družine povezani, ampak pri njih ni takega toplega odnosa. Niso tako temperamentni kot mi. Sicer pa so zelo prijazni, dostopni in pošteni, niso zahrbtni.
Kakšne so Finke?
Ne morem jih uvrstiti v stereotip o Skandinavkah, to so bolj Švedinje. (smeh) Vendar so ženske pri nas bolj privlačne.
Kaj vas je najbolj navdušilo na Finskem?
Finska poštenost, imajo res pošten odnos do vsake stvari.
Pica v restavraciji, ki je cenovno bolj prijazna, stane okoli 14 evrov. Sicer pa je za steak treba odšteti najmanj 30 evrov.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali pogrešate?
Razen teme me nič takega ne moti. (smeh)
Kako pogosto se vračate domov?
Sploh se ne. V prvenstvu imamo 33 tekem, urnik je natrpan, zato ne gremo domov. Okoli božiča smo imeli nekaj dni prosto, a nismo šli v Slovenijo, raje smo bili tukaj, saj je tudi žena takrat prišla s priprav. Tako so sorodniki prišli k nam in smo bili skupaj.
Ali imajo kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
Veliko uporabljajo snus (vlažen tobak, ki ga zatlačijo pod ustnico, op. p.), čeprav se tega ne da dobiti. Ni prepovedan, ga je pa prepovedano prodajati. Zanimivo je tudi to, da starejši ljudje na bencinskih črpalkah ves čas igrajo igre na srečo – poker, ruleto … (smeh)
Najbolj čuden ali smešen dogodek, ki ste ga doživeli na Finskem?
Mogoče to, da se tudi v mrzlem vremenu po savnanju vržejo v sneg.
V Kuopiu so zime dolge in mrzle, poletja pa kar topla.
Prišel sem avgusta in je bilo zelo prijetno, imeli smo okoli 23 stopinj Celzija, ob enajstih je bilo še precej svetlo. Povedali pa so mi, da je bilo junija in julija veliko dežja. Po poletju se hitro shladi in zmrači. Sneg je prišel konec decembra in pravijo, da naj bi se obdržal nekje do aprila.
Na temo se je kar težko navaditi.
Da, ko smo imeli obiske, so vsi rekli, da se jim zdi, da se bodo tukaj dobro naspali. Mogoče se res počutiš, kot da je že ob sedmih čas za spanje. (smeh)
Stari ste 30 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Še približno sedem let nameravam igrati odbojko na čim višji ravni. Ne počutim se starega, zato ne vidim težav.
Pri nas znancu za novo leto voščiš, mu čestitaš, ga objameš, tega pri Fincih ni. Mogoče so znotraj družine povezani, ampak pri njih ni takega toplega odnosa.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli na Finskem?
Ne, to pa mislim, da ne bi šlo. Z ženo sva bila toliko v tujini, da si želiva živeti v Sloveniji. Rada se vračava domov, druživa s prijatelji. Zato o tem ne razmišljava, ampak ne moremo vedeti, kako bodo stvari potekale v prihodnosti.
