Po odličnem prvem letu si ga je za eno leto sposodil Milan, ki pa nato z njim ni podpisal pogodbe. Barišić je v pretekli sezoni v dresu članske ekipe Catanie debitiral v serie B, pred to pa je bil klub zaradi nameščanja izidov kaznovan s selitvijo v tretjo ligo.
Slovenski mladi reprezentant upa, da je pred njim uspešna sezona, po kateri bi nato storil korak naprej in se preizkusil tudi v kakšnem močnejšem tekmovanju.
Kako je prišlo do tega, da ste se pred tremi leti odločili kariero nadaljevati v Italiji?
Mislil sem, da je to prava pot, preprosto sem imel občutek, da bo to to. Če zdaj pogledam na vse skupaj, si mislim, da bi mogoče lahko sprejel tudi kakšno drugačno odločitev, ampak je tako, da raje gledam samo naprej.
MAKS BARIŠIĆ
rojen: 6. marca 1995
država: Italija (Catania)
šport: nogomet
klub: Catania
Ste imeli ob tej še kakšne druge ponudbe?
Že pred tem sem imel nekaj ponudb, vendar se mi je zdelo, da v tistem času še nisem bil dovolj zrel za odhod v tujino.
Ste imeli pred odhodom kaj pomislekov?
Pomislekov je bilo kar precej, ne moreš se kar tako odločiti in iti. Seveda še zdaleč ni bilo lahko oditi tako daleč stran, sploh ko greš pri teh letih sam od doma. Lahko rečem, da je bila za takšno odločitev "kriva" velika želja po tem, da bi se preizkusil v tujini. Nikakor ni bilo lahko, ampak sem imel srečo, da je bil ob meni še en Hrvat, tako da sem se lažje vpeljal v vse skupaj.
V Italiji ste bili v Catanii in Milanu, kje vam je bolj všeč?
V Milanu je bilo precej bolje.
Že pred tem sem imel nekaj ponudb, vendar se mi je zdelo, da v tistem času še nisem bil dovolj zrel za odhod v tujino.
Kakšne so razlike med severom in jugom?
Razlika je v mentaliteti, ljudje se drugače vedejo. Vse skupaj je videti, kot da gre za povsem drugo državo, ljudje so tako drugačni. (smeh) Kar zadeva nogomet, pa ni velike razlike. Na severu so sicer doma boljše ekipe, na jugu pa so ljudje zelo temperamentni in tako je tudi v nogometu.
Kako ste se navadili na življenje na Siciliji, se precej razlikuje od tega, ki ga poznamo v Sloveniji?
Razlikuje se, ampak ne ravno pretirano. Na tukajšnje razmere sem se kar hitro navadil, s tem nisem imel večjih težav. Še lažje je bilo pozneje, ko sem se uspel naučiti italijanskega jezika.
Prej niste znali italijansko?
Nekaj sem sicer razumel, ampak v šoli nisem bil ravno najbolj priden pri italijanščini. (smeh)
Kako dolgo ste potrebovali, da ste se naučili italijanščine?
Po približno pol leta sem lahko že normalno komuniciral. Počasi se mi je izboljševal tudi besedni zaklad, tako da je zdaj glede tega vse v redu. Ko si enkrat prisiljen v učenje jezika, se ga je dosti lažje naučiti. (smeh)
Ste hodili tudi na ure italijanščine?
V Milanu sem enkrat ali dvakrat na teden hodil na italijanščino, ker sem želel utrditi znanje ter izpopolniti spreganje in tovrstne stvari.
Se vam italijanščina zdi zahteven jezik?
Ne, sploh ne. Menim, da se Slovenci veliko lažje naučimo italijanščino kakor Italijani slovenščino. (smeh)
Kako je z angleščino na Siciliji?
Ne ravno dobro, le redkokdo govori angleško, pa še to zelo malo. Italijani se ne učijo angleščine, njim italijanščina povsem zadostuje. (smeh)
Kako pa ste se sporazumevali?
Na začetku sem veliko mahal z rokami. Saj niti sam ne vem, kako je šlo, ampak je bilo kar uspešno. (smeh)
Kakšno mesto je Catania?
Catania je malo večja od Ljubljane, gre pa za bolj starinsko mesto. V samem središču mesta niti ni tako lepo, veliko lepše je ob morju. V Catanii je veliko turistov, ki sem pridejo tudi zaradi bližnjega ognjenika Etna.
Pomislekov je bilo kar precej, ne moreš se kar tako odločiti in iti. Seveda še zdaleč ni bilo lahko oditi tako daleč stran, sploh ko greš pri teh letih sam od doma.
Kako se poletno življenje v Catanii razlikuje od zimskega, je pozimi veliko manj ljudi?
Poleti je v mestu veliko več ljudi zaradi morja. Sicer hodijo sem tudi pozimi, ampak v nekoliko manjšem številu.
V katerem delu mesta živite?
V pretekli sezoni sem živel malo zunaj središča mesta, kjer imamo tudi trening kamp, tako da sem imel stanovanje v bližini tega kompleksa. Vse skupaj pa je od strogega centra mesta oddaljeno približno petnajst minut vožnje z avtom. Za letošnjo sezono še nisem izbral, kje bom bival, trenutno sem še vedno v hotelu.
Ste živeli v hiši ali v stanovanju?
Imel sem stanovanje v stanovanjski hiši.
Ste stanovanje našli sami ali vam ga je priskrbel klub?
Klub sicer pomaga pri iskanju, ampak moraš vse urediti sam.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
To sploh ni bil problem. Ponudba je zelo dobra, tako da je kar lahko najti primerno stanovanje.
Vam je najemnino plačeval klub?
V stanovanju sem živel skupaj s soigralcem in najemnino sva plačevala sama.
Kako veliko pa je bilo stanovanje in koliko je približno znašala najemnina?
Stanovanje je bilo veliko približno 80 kvadratnih metrov, mesečna najemnina zanj pa je znašala 700 evrov.
Ostali soigralci pa so verjetno živeli po celotnem mestu?
Da, nekateri so raje v samem središču mesta, saj imajo tam vse blizu, in se potem vsak dan vozijo na trening.
Ali so ostali sosedi vedeli, da ste nogometaš?
Da, so.
Je morda tudi najemnina malo višja, ker so vedeli, da ste nogometaš?
Tudi to je kar verjetno, nekateri komaj čakajo, da pride nogometaš, in temu primerno malo dvignejo ceno. (smeh)
Razlika je v mentaliteti, ljudje se drugače vedejo. Vse skupaj je videti, kot da gre za povsem drugo državo, ljudje so tako drugačni. (smeh)
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Čisto odvisno, nekateri me prepoznajo, drugi ne. Nisem ravno zvezda, da bi bil tako prepoznaven. (smeh) Tisti, ki podrobneje spremljajo nogomet, me prepoznajo.
Kako Italijani poznajo Slovenijo oziroma kako gledajo na vas kot na Slovenca?
Italijani bolj slabo poznajo Slovenijo. Na severu, pri Milanu, še nekako vedo, kje smo, na jugu pa je zgodba drugačna. Včasih mešajo Slovenijo in Slovaško, ko jim rečem, da smo blizu Trsta, samo odmahnejo z roko in odvrnejo "dobro, dobro". (smeh) Glede tega res niso ravno razgledani. Sicer pa name gledajo tako kot na vse druge, s tem nimam nobenih težav. Ljudi niti ne zanima, od kod kdo prihaja.
Imate na razpolago klubski avto?
Ne, nisem imel avta, imel pa ga je soigralec in sva se vozila skupaj. Zdaj ga imam tudi jaz.
Kakšni vozniki so Italijani?
Vozniki, joj, katastrofa. Sploh se ne ve, kdo ima prednost. Navadno je to tisti, ki gre naravnost, ne glede na to, ali je to krožišče ali kaj drugega.
Je razlika tudi, če primerjate Catanio in Milano?
Da, mislim, da je v Catanii na cesti še večji kaos. Res je, da je v Milanu več avtomobilov, ampak v Catanii je precej večja zmeda.
Ko si enkrat prisiljen v učenje jezika, se ga je dosti lažje naučiti. (smeh)
Je veliko prometnih nesreč?
Glede tega ni ravno krize, dogajajo se tiste blage nezgode, pri katerih malo trpi pločevina.
Kakšen je vozni park na Siciliji?
Nič posebnega, po mojem je zelo podobno kot pri nas.
Ali so vas kdaj ustavili policisti?
Da, policisti so me enkrat ustavili, ampak ni bilo nič posebnega. Ko jim rečeš, da si nogometaš, te spustijo naprej. (smeh)
Koliko stane liter bencina?
Joj, tega pa zdaj res ne bi vedel.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja gremo skoraj vedno z letalom. Odpravimo se dan pred tekmo, spimo v hotelu, drugi dan imamo tekmo, po njej pa se odpravimo proti domu.
Se vozite z rednimi linijami?
Kakor kdaj, ampak večinoma da.
Najbolj vroče gostovanje poleg Palerma?
Tekme s Palermom so res nekaj posebnega, to je največji derbi na Siciliji. Drugače pa je zelo vroče vzdušje tudi v Neaplju in okolici, drugo pa niti ni nič posebnega.
Na začetku sem veliko mahal z rokami. Saj niti sam ne vem, kako je šlo, ampak je bilo kar uspešno. (smeh)
Ste se na Siciliji morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Ne, nič takega nisem doživel. Sicer se veliko govori o tem, ampak sam se s tovrstnimi stvarmi še nisem srečal. Tudi drugače se zvečer zunaj počutim varnega.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah veliko brezdomcev, beračev?
Da, tega je res veliko, precej več kot pri nas.
Kakšno je nočno življenje v Catanii?
Nočno življenje ni slabo, precej se dogaja, čeprav sam nimam ravno veliko priložnosti, da bi šel ven, tako da s tem nisem povsem na tekočem. Bolj ali manj se dogaja ob koncu tedna. Sploh poleti je zelo pestro.
Kaj počnete med treningi ali na kakšen prost dan?
Včasih gremo s soigralci igrat bovling ali biljard, na večerjo, igramo playstation. Vedno nekaj najdemo, trudimo se, da nam je čim manj dolgčas. (smeh)
Če vas kdo obišče, kam ga peljete, kaj je vredno videti?
Izplača se iti kamorkoli na obalo, ker je res lepo. Poleg tega je seveda nujno treba obiskati ognjenik Etna. Zanimiva je arhitektura, nikakor pa ne smem pozabiti omeniti, da se tu tudi zelo dobro jé.
Ko ste ravno omenili hrano, Italijani so znani po svoji kuhinji. Ali obstaja kakšna jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Italijani imajo res dobro hrano, sploh za nas športnike, ki pojemo veliko testenin. To je veliko ogljikovih hidratov, če jih ne porabiš, pa se seveda zrediš. Drugače pa imajo tu odlične ribe in morsko hrano na splošno, naravnost obožujem suši. (smeh)
Ali imate v klubu nutricionista?
Da, vsak teden preverjamo, koliko kilogramov imamo. Enkrat na mesec se preverja še maščoba. Če pride do kakšnih nezaželenih oziroma negativnih odstopanj, plačamo kazen. (smeh)
Ko jim rečem, da smo blizu Trsta, samo odmahnejo z roko in odvrnejo "dobro, dobro". (smeh)
Kako visoka pa je kazen in kam gre potem ta denar?
Če se zrediš za kilogram, je treba plačati 50 evrov. Denar, ki ga tako zberemo, se na koncu sezone porabi za večerjo, del pa klub podari tudi v dobrodelne namene.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Joj, mislim, da nisem, čeprav do zdaj niti nisem kaj pretirano razmišljal o tem. Mogoče bom odslej bolj pozoren na to.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Restavracije so dražje, sploh tiste malo boljše. Pica v restavraciji na primer stane od deset do dvajset evrov, čisto odvisno je, v kakšno restavracijo greš. V trgovinah pa ni velike razlike v cenah, če jih primerjam z našimi.
Se družite tudi z ljudmi zunaj nogometnih krogov?
Spoznal sem nekaj ljudi, ampak se v glavnem družim z nogometaši.
Ali berete italijanske časopise?
Niti ne, včasih malo preberem časnik La Gazzetta dello Sport.
Morda poslušate italijansko glasbo?
Nekaj pesmi mi je sicer všeč, ampak raje poslušam drugo glasbo.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi?
Večinoma gledam športne kanale, slovenskih pa nimam urejenih. Italijani imajo filme sinhronizirane in tudi to je eden izmed razlogov, da ne obvladajo tujih jezikov. V kinu so filmi prav tako sinhronizirani.
Kako bi opisali Italijane?
Italijani so namazani z vsemi "žavbami", pri sklepanju poslov znajo vse skupaj obrniti v svojo korist. (smeh) Na jugu niso ravno delovni. Zelo so taktični in vsako stvar dobro premislijo, kar se vidi tudi v nogometu.
V Milanu je več avtomobilov, ampak v Catanii je precej večja zmeda.
Kakšne pa so Italijanke?
Italijanke so simpatične, čeprav ne morem reči, da so ravno boljše kot Slovenke. (smeh)
Kaj vas je v Italiji najbolj navdušilo?
Najbolj sem navdušen nad tem, kako ljudje tu gledajo na nogomet. Vsak konec tedna komaj čakajo, da gredo na tekmo, na stadion. V Sloveniji na to nismo navajeni, zato je človek kar presenečen, ko to vidi.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali kar morda pogrešate?
Nič takega ne bi mogel izpostaviti.
Kako pogosto se vračate domov?
Kadar imamo dva dni prosto, se odpravim domov. To se zgodi bolj redko, mogoče enkrat na dva meseca, drugače pa pridem pozimi med božičnimi prazniki in poleti, ko imamo prosto.
Ali imajo mogoče Italijani kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
Na primer to, da imajo testenine za predjed, to se mi zdi najbolj čudno. (smeh) Česa drugega pa se zdaj niti ne spomnim.
Italijani so namazani z vsemi "žavbami", pri sklepanju poslov znajo vse skupaj obrniti v svojo korist. (smeh)
Ko Slovencem omenimo Sicilijo, pomislimo na mafijo, kriminal, na kaj pomislite vi?
Pomislil bi na treninge, avtomatično pomislim na nogometno sezono. (smeh)
Stari ste 20 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
V tretji ligi bi rad odigral čim več tekem in zabil čim več golov, da se lahko potem prebijem naprej. Prav tako bi radi klub dvignili od tod, kjer se je zdaj znašel.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli v Italiji?
Ne, razmišljam o tem, da bi se vrnil domov.
