Z makedonskim prvakom je podpisala dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto. Za 27-letno desno zunanjo je to druga izkušnja s tujino, saj je pred tem igrala za srbski Zaječar. V Skopju ji družbo dela sin Luka, mož Vuk je prav tako rokometaš, v novi sezoni pa bo član nemškega kluba Lübbecke.
BARBARA LAZOVIĆ
rojena: 4. januarja 1988
država: Makedonija (Skopje)
šport: rokomet
klub: ŽRK Vardar
Kako je prišlo do tega, da ste se lani odločili kariero nadaljevati v Makedoniji?
Po štirih sezonah, ki sem jih odigrala pri Krimu, sem dobila ponudbo Vardarja. Dejstvo je, da bi si vsak športnik želel igrati v taki ekipi, kot je Vardar, zato sem se odločila sprejeti nov izziv in se podala v Makedonijo.
Ste imeli pred odhodom kaj pomislekov?
Seveda sem imela nekaj pomislekov. Ko sem odhajala, sem razmišljala predvsem o tem, kako bo to vplivalo na sina. Mož je igral v Srbiji, nato je odšel v Nemčijo, malo me je bilo strah, kako se bom znašla sama z otrokom. Ampak za zdaj je resnično vse super. Vesela sem, da sem se tako odločila, saj imamo vrhunsko ekipo in izjemne pogoje za delo. Vsak športnik si želi osvojiti ligo prvakov, v zadnji sezoni nam sicer ni uspelo, nam bo pa v tej. V Vardar sem odšla predvsem zaradi tega, čeprav imam rada Ljubljano, zato upam, da se bom še vrnila.
To je vaša druga izkušnja s tujino, v sezoni 2009/10 ste igrali za srbski Zaječar. Očitno vas vleče na jug.
Da, zdaj se je že drugič zgodilo, da sem se odpravila na Balkan. Tam se dobro počutim, tudi kultura je podobna, zato mi ustreza igrati v tem delu sveta. (smeh) Vse skupaj je precej podobno kot doma.
Vsak športnik si želi osvojiti ligo prvakov, v zadnji sezoni nam sicer ni uspelo, nam bo pa v tej.
V Makedoniji je verjetno najpopularnejši šport nogomet, kam spada ženski rokomet?
Menim, da je najpopularnejši šport v Makedoniji moški rokomet. Mislim, da mu sledi ženski rokomet in šele nato nogomet. Občutek imam, da je Makedonija rokometna država in Skopje rokometno mesto. Ljudje resnično radi spremljajo ta šport, ki je odlično zastopan tudi v medijih. Dvorane so ves čas polne, kar še posebej velja za moške tekme.
Kakšna je kakovostna raven tamkajšnjega rokometnega prvenstva?
Slovenska liga je prav gotovo kakovostna, kar zadeva makedonsko, pa je Vardar zelo močen, medtem ko je vse drugo bolj ubogo. Vardar kot klub se zelo promovira, največ poudarka dajejo prav njemu, zato je priljubljenost rokometa na tako visoki ravni.
Ali v klubu čutite velik pritisk, da morate osvojiti ligo prvakov?
Ne morem reči, da je to velik pritisk. Lani in letos je naš cilj uvrstitev v polfinale lige prvakinj. Tam sta nato na sporedu dve tekmi, zato je končen rezultat odvisen od več stvari. Letos bodo cilji prav gotovo višji, kot so bili lani, ko je ekipa doživela precej sprememb, zato smo potrebovali precej časa za uigravanje. Na koncu smo imeli nekaj sreče, da smo prišli na zaključni turnir. Letos si bomo prav gotovo prizadevali za to, da bomo osvojili ligo prvakinj.
Kako ste zadovoljni s svojimi igrami in statusom v ekipi?
S statusom sem zelo zadovoljna, saj sem skoraj vse tekme odigrala v celoti. Nisem pa najbolj zadovoljna s tem, kako sem odigrala sezono. Na drugi strani je res, da je bilo to moje prvo leto v klubu. Jasno je, da potrebuje vsak nekaj časa za prilagoditev, zato sem prepričana, da bo v naslednji sezoni še veliko boljše, tudi sama si bom prizadevala za to.
Še spremljate dogajanje v Krimu?
Seveda, ves čas sem v stiku s kolegicami, s katerimi se videvamo v reprezentančnem dresu. Prizadevajo si, da bi klub postavili na noge, in mislim, da so na dobri poti, da jim uspe.
Občutek imam, da je Makedonija rokometna država in Skopje rokometno mesto.
Kako ste se navadili na življenje v Makedoniji?
V Makedoniji se odlično počutim. Ljudje so zelo odprti, vsi ti rade volje pomagajo, da se čim prej privadiš na tukajšnje življenje. Hrana je super, tudi poceni je. (smeh) Družba je zelo dobra, saj smo se v ekipi zbrale igralke, ki smo že prej igrale skupaj, zato je vzdušje v moštvu odlično. Sploh ne čutim hudega domotožja.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Ne, vsi razumejo srbsko. Razumem vse, zdaj sem začela tudi sama malo govoriti makedonsko. Makedonščina je nekakšna mešanica med srbščino in slovenščino. Nekaj razlik je, ampak se da vse razumeti.
Kakšno mesto je Skopje?
Lepo mesto, v katerem je neverjetno veliko kipov. (smeh) Mi je pa Ljubljana veliko bolj všeč od Skopja. V njem je več prebivalcev, mesto pa ni veliko večje od Ljubljane, posledično je tu večja gneča. Včasih za to, da prideš z enega konca mesta na drugega, porabiš eno uro, saj nimajo obvoznice.
Skopje je prepričljivo najrazvitejše mesto v Makedoniji, kako je videti preostali del države?
Joj, videla sem zelo malo Makedonije, saj je dogovor tak, da vse prvenstvene tekme igramo doma. Obiskala sem samo Bitolo, vse, kar lahko rečem, je, da je precej siromašno.
V katerem delu mesta živite?
Živim blizu dvorane, ta pa je malo iz središča mesta. Gre za predel, ki je nekoliko manj poseljen. Do strogega središča mesta ni daleč, lahko grem tudi peš.
Živite v stanovanju ali hiši?
Živim v klubskem stanovanju.
Je v Skopju težko najti primerno stanovanje?
Sploh ne, hitro lahko najdeš primerno stanovanje za bivanje, saj so lepo urejena. Tudi cene so precej nižje kot v Sloveniji, glede tega ni nobenih težav.
Mogoče lahko poveste, kako veliko je in koliko znaša najemnina?
Moje stanovanje je veliko sto kvadratnih metrov, mesečna najemnina zanj znaša 500 evrov. Če pogledamo z druge plati, pa je to stanovanje zelo drago za makedonske razmere.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Da, prepoznajo me. Na začetku mi je bilo to zelo nenavadno, saj v Sloveniji ženskega športa ne spremlja toliko ljudi. Malo mi je bilo čudno, da se želijo z mano fotografirati, da hočejo avtogram, ampak to tako ali tako malo ugaja vsakemu igralcu. (smeh)
Joj, videla sem zelo malo Makedonije, saj je dogovor tak, da vse prvenstvene tekme igramo doma. Obiskala sem samo Bitolo, vse, kar lahko rečem, je, da je precej siromašno.
Kako Makedonci gledajo na Slovenijo?
Ko se pogovarjam z ljudmi v Makedoniji ali v Srbiji, so v času bivše Jugoslavije skoraj vsi pri nas služili vojaški rok in razlagajo mi, kako je Slovenija lepa in podobno. O naši državi imajo zelo visoko mnenje.
Imate na voljo klubski avto?
Imam.
Kakšni vozniki so Makedonci?
Huh. (smeh) Treba je biti zelo previden. Makedonci vozijo hitro in brez pravil, na cesti velja zakon močnejšega, zato je mogoče videti precej nesreč.
Je na cestah veliko policistov?
S policisti nimam nobenih izkušenj, niti enkrat me niso ustavili, občutek imam, da jih ni veliko. (smeh)
So kazni za prometne prekrške visoke?
Za njihov standard so zelo visoke. Povprečna plača je tu nekje med dvesto in tristo evri, če je treba za kazen odšteti sto ali več evrov, si lahko predstavljate, kako visoka je.
Kakšen vozni park je v Makedoniji?
Ni srednjega sloja, avtomobili so zelo slabi ali pa zelo dobri. Tudi taki, ki jih niti v Sloveniji ne vidiš.
Koliko stane liter bencina?
Liter bencina je veliko cenejši kot v Sloveniji, mislim, da stane okoli 80 centov. Vendar ne vem, kakšna je njegova kvaliteta, prepričana sem, da je pri nas veliko boljša.
V Makedoniji živi veliko Albancev, večkrat slišimo, da pride do napetosti med ljudmi. Se jo občuti?
Skopje je razdeljeno, polovica je Makedoncev in polovica Albancev. Na koncu sezone, ko so bili protesti, se je občutilo precej napetosti, ampak mislim, da se bo vse skupaj umirilo, vendar mi ne občutimo teh stvari, saj naše življenje poteka predvsem na relaciji dvorana–dom.
Ste se v Makedoniji srečali s kriminalom ali doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z rokometom?
Ne, nič takega nisem doživela. Kot sem omenila prej, se ne gibljemo v takih krogih. Naši dnevi so bolj ali manj enaki, zjutraj se zbudiš, greš na trening, kosilo, prideš domov, počivaš, greš spet trening in tako naprej. Kadar imamo kakšen dan prosto, gremo v nakupovalno središče, mogoče na kosilo. Ves čas se vrtimo v istem krogu. (smeh)
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah veliko brezdomcev in beračev?
Rekla bi, da se bolj čuti v Sloveniji. Pri nas se je včasih dobro živelo, zato bolj občutimo razliko, ki je prišla z gospodarsko krizo. V Makedoniji in denimo v Srbiji se že prej ni živelo na tako visoki ravni. V krizi so že od razpada Jugoslavije, ne morejo se pobrati, še vedno živijo v tistem času. Ljudje nimajo denarja, ampak so vsi vedno nasmejani, dobro jedo, lepo so oblečeni, veliko dajo na druženje in človeške odnose na splošno. Bolj so odprti od Slovencev in živijo iz dneva v dan. Pri nas vse stvari počnemo veliko bolj načrtno, pri tem pa pozabljamo na medsebojne odnose. Vsaj jaz tako vidim razliko med Slovenci in balkanskimi narodi.
Ko se pogovarjam z ljudmi v Makedoniji ali v Srbiji, so v času bivše Jugoslavije skoraj vsi pri nas služili vojaški rok in razlagajo mi, kako je Slovenija lepa in podobno. O naši državi imajo zelo visoko mnenje.
Kakšno je nočno življenje v Skopju?
Če ga primerjam s tistim v Sloveniji, je pri nas živahno samo ob petkih in sobotah, pa še takrat je odprtih le nekaj nočnih klubov. V Makedoniji je živahno vsak dan, vse je odprto, zato lahko rečem, da je tu zelo pestro nočno življenje.
Kakšna je makedonska kuhinja? Ali obstaja kakšna jed, ki vam je še posebno pri srcu?
Hrana je res vrhunska, žar, ribe. Imajo sveže sadje in zelenjavo, saj vse vzgajajo sami. Lahko pa omenim zelo zanimiv običaj. Ko gredo Makedonci na kosilo, najprej naročijo solate in sire, zraven pijejo vodo in žganje. To jedo dve uri, se družijo, pogovarjajo, šele nato naročijo glavno jed. Sprva tega nismo vedele, zato smo se najedle že s solato, potem pa so nam rekli, počasi, meso šele pride. (smeh) No, zdaj smo navajene tudi na to.
Kakšen delovni čas imajo trgovine?
Nakupovalna središča so odprta tako kot pri nas, medtem ko so kioski, trgovinice in lekarne odprti vso noč.
Ste v trgovini že naleteli na slovenski izdelek?
Imajo jih zelo veliko in kupujem samo slovenske izdelke.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Kar zadeva cene v restavracijah, so v Makedoniji veliko nižje kot v Sloveniji, tega se skoraj ne da primerjati. Cene v trgovinah pa so zelo podobne, mogoče je v Makedoniji malo ceneje, ampak ni velike razlike. Samo meso in zelenjava sta v Sloveniji precej dražja. Zato mi še zdaj ni povsem jasno, kako ljudje preživijo s tako nizko plačo.
Ste v Makedoniji že srečali kakšnega Slovenca?
Ne, nisem.
Ali berete makedonske časopise?
Ne, ker so v cirilici, jaz pa je ne obvladam najbolje in bi predolgo trajalo. (smeh)
Morda poslušate makedonsko glasbo?
Poslušam jo, ko jo slišim po radiu. Kakšna pesem mi je všeč, ampak da bi bila nora na makedonsko glasbo, to pa nisem.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi?
Televizije ne gledam veliko, ampak ko jo, večinoma spremljam naše programe. Filme imajo opremljene s podnapisi v cirilici.
Ljudje nimajo denarja, ampak so vsi vedno nasmejani, dobro jedo, lepo so oblečeni, veliko dajo na druženje in človeške odnose na splošno. Bolj so odprti od Slovencev in živijo iz dneva v dan.
Kako bi opisali Makedonce?
So zelo odprti, družabni, zelo radi pomagajo. O njih lahko povem samo pozitivne stvari.
Na jugu stvari potekajo počasneje, so Makedonci delaven narod?
Če bi bili dobro plačani, bi prav gotovo delali. Tako pa niso plačani skoraj nič, če delajo ali ne, zakaj bi potem delali? Nikakor ne bi rekla, da so Makedonci leni.
Kakšni so makedonski moški?
Makedonci so precej nizki, tako ženske kot moški, populacija ni visoka. To je edina stvar, ki sem jo opazila, saj nisem gledala, kakšni so. (smeh)
Kaj vas je v Makedoniji najbolj navdušilo?
Najbolj sem navdušena nad hrano in njihovim fanatičnim odnosom do športa. Ne morem mimo naše dvorane in pogojev, ki jih imamo za trening. Vse imamo na enem mestu, dvorano, fitnes, wellnes, restavracijo, avtopralnico, otroško igralnico. Težko bi imeli boljše pogoje, kot jih imamo pri Vardarju. Menim, da noben klub v ženskem rokometu nima takih pogojev, saj je vse v sklopu enega kompleksa.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali kar pogrešate?
Včasih me moti gneča, pogrešam mir, na katerega smo navajeni v Sloveniji. Ko želiš nekaj narediti, lahko to v Sloveniji hitro opraviš, v Makedoniji pa je treba čakati ali imeti kakšne zveze, da je vse malo hitreje.
Ali imajo Makedonci kakšno navado ali razvado, ki bi se nam zdela čudna?
Zelo radi hodijo v lokale in tam sedijo cele dneve. To je za nas čudno, ker mi ves čas nekam hitimo. Pa tudi na družinska kosila ne hodimo tako pogosto kot oni.
Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki ste ga doživeli v Makedoniji?
Mogoče to, da lahko vidiš, kako se sredi mesta sprehajajo konji, ki so sicer v lasti Romov.
Stari ste 27 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Ne vem, ne delam načrtov za naprej. Bomo videli, kako bom letos odigrala, in med sezono bom začela razmišljati tudi o tem, kje bom nadaljevala kariero. Ali bom ostala, se vrnila domov, mogoče odšla kam drugam, odvisno je od več dejavnikov.
Je težko usklajevati družinsko življenje s športnim?
Sin Luka bo septembra star štiri leta, zato moram že zaradi tega malo razmišljati tudi o teh stvareh. Hodi v mednarodni vrtec, uči se angleško, dobro mu je. Mož je v Nemčiji, nekako se poskušamo uskladiti, da je sin malo pri meni, malo pri njem. Kadar imamo prosto, se trudimo biti čim več skupaj. Za zdaj nam to uspeva in drugi nas zaradi tega kar občudujejo.
Ne morem mimo naše dvorane in pogojev, ki jih imamo za trening. Vse imamo na enem mestu, dvorano, fitnes, wellnes, restavracijo, avtopralnico, otroško igralnico. Težko bi imeli boljše pogoje, kot jih imamo pri Vardarju.
Kako gre vaši soigralki Robertini Mečevski, ki je februarja padla s petega nadstropja?
Odlično ji gre, lepo je okrevala in normalno hodi. Eno leto bo imela v hrbtenici jekleno opornico, ampak lahko kolesari in živi normalno življenje. Mislim, da se ne bo vrnila v rokomet, saj je stara 30 let in to verjetno nima smisla. Pravi čudež je, da je preživela in nima nobenih posledic.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli v Makedoniji?
Ne, nisem razmišljala o tem. Si pa ne upam glede tega ničesar reči. Precej stvari, za katere sem bila v preteklosti prepričana, da se ne bodo zgodile, so se nato uresničile. Zato nikoli ne reci nikoli. (smeh) V načrtu imam, da bi po koncu kariere ali že prej živela v Ljubljani, to je cilj, ampak ne vem, ali se bo to uresničilo. To je odvisno od veliko stvari.
