Ob vročinskem valu, ki te dni vlada v deželi na sončni strani Alp, se je izkušeni branilec še z večjim veseljem spomnil dni, ki jih je preživel v Angliji in na Škotskem. "Veliko raje sem imel hladnejše vreme kot to vročino," je z nasmeškom na obrazu povedal Jure, čeprav večino nogometašev, ki se odpravijo v zibelko nogometa, zmoti prav vreme. Pravi, da se je njegove vrnitve, vsaj začasne, gotovo najbolj razveselila družina, ki ga je v zadnjih letih bolj malo videvala, in tudi sam uživa sveže zakonsko življenje tam, kjer se je zanj vse skupaj začelo. Jure je na svet prijokal pred devetindvajsetimi leti v Celju, odraščal pa je v Laškem oziroma njegovi okolici, kjer sta si starša ustvarila dom. "Bil sem zelo živahen otrok. Mama je zavarovalna agentka, in ker je veliko hodila po terenu, velikokrat ni imela varstva zame, zato me je vzela s sabo. Ker nisem mogel biti pri miru, sem v tem času ušpičil veliko neumnosti. Spomnim se, da mi je bilo nekoč v avtu dolgčas, zato sem začel metati jajca po avtu, razbil sem jih kar dvajset (smeh). Teh dogodivščin je bilo veliko, zdaj sem se spomnil še ene. In sicer iz časa, ko smo na novi hiši imeli povsem svežo fasado. Mama je šla pogledat, če je z njo vse v redu, avto pa je pustila pred hišo na klancu. Malo sem se igral, šel na sprednji sedež in šofiral, medtem pa sem se z avtom zapeljal v dva dneva staro fasado," je v glasnem smehu povedal novopečeni član Celja, ki se je, kot pravi, z leti umiril.
NISEM SE PONUJAL ZA DELO
Njegovo otroštvo je bilo že od začetka povezano s športom, še preden se je posvetil nogometu, je nekaj časa treniral atletiko. "Imel sem dobre rezultate predvsem v skoku v daljino, tudi v teku sem bil dober, vendar se nisem videl v tem športu. Zato sem začel pri devetih letih obiskovati nogometne treninge pri ekipi Tim Laško, prvič me je na trening peljal bratranec," je še z navdušenjem razlagal Jure. Ljubezen do nogometa je v veliki meri nanj prenesel oče, ki sicer ni bil profesionalni športnik, je pa še vedno velik navdušenec, ukvarjal se je tudi z dvoranskim nogometom, in svojega sina z veseljem spremlja na tekmah. Svoj lonček je pristavil nekdanji brazilski zvezdnik Ronaldo, ki je bil prav v času Juretovega odraščanja v najboljših letih. Seveda njegovo otroštvo ni zaznamoval le šport, temveč tudi ogromno druženja s prijatelji in razne igre. "Ko sem bil mlajši, sem šel velikokrat k stricu, ki je imel kmetijo. Tam sem preživel praktično vsako poletje, s prijatelji pa smo se vozili z motorji, se lovili in skrivali po hlevu. Kdaj pa kdaj, ko so me res prosili, sam se nisem ponujal, sem stricu tudi pomagal (smeh)," je še dodal branilec.
Sploh ne vem več, čigava ideja je bila to, mogoče sem kdaj to omenil v šali. Tudi njej se je zdela v redu, s svojo vztrajnostjo pa je dosegla, da sva se kot prva poročila v Stožicah. Res je bilo enkratno.
GLINO V STENO
Prvega šolskega dne se ne spomni najbolje, mu pa šola nikoli ni povzročala težav. "V osnovni šoli sem bil osem let odličen. Glede na to, koliko sem se učil, sem bil uspešen. Glede vedenja pa ... Mama je morala kdaj na govorilne ure, ker sem bil preveč živahen, včasih smo tudi kaj ušpičili, vendar nikoli kaj resnega. Velikokrat smo zamudili kakšno uro, ker smo med vsakim odmorom igrali nogomet. Nekoč smo med likovno vzgojo ukradli glino in strašno nas je zabavalo jo metati v steno na stranišču, saj se je prijemala. Seveda so hitro ugotovili, da je bil kriv naš razred, za kazen smo morali za sabo počistiti."
Jure je najbolj užival pri urah športne vzgoje, v srednji šoli pa mu je največ preglavic povzročala matematika, ker se je v tistem času veliko bolj posvečal nogometu. "Ko gledam nazaj, vidim, da ni bilo tako težko usklajevati gimnazije in nogometa, čeprav se mi je takrat zdelo, da je vsega preveč. Mogoče mi je zdaj žal, da nisem bolj izkoristil vsega, veliko težje je bilo, ko sem začel študirati." Vedno si je želel študirati na fakulteti za šport, ker pa je igral v Celju, je izbral študij ekonomije, ki je bil najbliže. Štiri mesece je pridno opravljal vse študijske obveznosti, nato pa se je odločil, da se bo v celoti posvečal le najpomembnejši postranski stvari na svetu.
V KROŽIŠČU PO NAPAČNI STRANI
V Celje se je iz Laškega preselil predvsem zato, ker je želel nogometno še napredovati, pogoji na Areni Petrol pa so bili za razvoj mladih nogometašev zelo dobri. Zanimivo je, da je Jure svojo kariero začel v napadalnih vlogah, med mladinci pa so trenerji ugotovili, da se bolje znajde v obrambi. "Prebil sem se do reprezentance do 21 let, kar se, če bi ostal na krilu, morda ne bi," je priznal član Celjanov, ki se je pri štiriindvajsetih letih prvič odpravil v tujino. Natančneje k angleškemu Watfordu. "Prva selitev je bila kar težka, predvsem za mamo. Jaz pa sem se že veselil novega izziva in tudi ljudje v Angliji so me zelo lepo sprejeli. Super je bilo tudi to, da sem se hitro naučil samostojnosti. Najtežje se mi je bilo navaditi na to, da nisem imel koga ob sebi, da bi se z njim v živo pogovoril. Na srečo se je v tistem času začela razvijati tehnologija in sem ogromno časa preživel na spletu," se spominja Jure, ki pravi, da se je takšnega načina življenja navadil, še več, večkrat mu ugaja, da je sam.
V Angliji se je najtežje navadil na višji standard, z jezikom ni imel težav, izjemno mu je bilo všeč, da je lahko svoje znanje še izpilil. "Najtežje je bilo, ko sem svoj avto peljal v Anglijo in sem moral voziti po nasprotni strani. Ko sem se prvič peljal v krožišču, sem šel v napačno smer (smeh). Ko sem bil letos drugič v Angliji, sem dobil njihov avtomobil, kar je bilo veliko lažje." Na Škotskem je naletel še na večje gostoljubje kot v Angliji, pika na i pa so bile njegove dobre predstave. "Všeč mi je bil njihov naglas, večkrat sem se jih trudil oponašati, vendar ni šlo (smeh). Z nogometnega stališča mi je najbolj v spominu ostal zadetek, ki sem ga dosegel v zadnji minuti tekme za zmago z 2:1 nad Aberdeenom, zato so navijači vzklikali moje ime," se je z nekaj nostalgije spomnil Škotske.
Najtežje je bilo, ko sem svoj avto peljal v Anglijo in sem moral voziti po nasprotni strani. Ko sem se prvič peljal v krožišču, sem šel v napačno smer.
Priložnost je imel izkusiti tudi drugačen, vzhodnjaški svet, ko se je iz vrst murskosoboške Mure preselil v Azerbajdžan. Začetek njegove zgodbe je bil sanjski, saj je imel klub visoke ambicije, tudi finance pa niso predstavljale težave. Vse dokler ni prišlo do zasuka in predsednik ni več financiral kluba. "Na začetku sem potreboval nekaj časa, da sem se privadil na tamkajšnji način življenja. Ljudje so bolj zaprti, temperamentni, do tujcev so na začetku zelo zadržani. Na cesti je kaos in pravila ne obstajajo. Tudi jaz sem poskusil. Trije soigralci smo se vozili skupaj in smo se kregali glede tega, kdo bo vozil (smeh). Baku kot mesto mi je bilo všeč, obstaja pa ogromna razlika med bogatimi in revnimi. Večkrat smo se vozili mimo revnih predelov, videli smo veliko revščino in umazanijo."
ISKRICA JE PRESKOČILA NA OTOKU
Pred mesecem in pol je Jure storil še en pomemben in velik korak v svojem življenju, saj je po končani sezoni skočil v zakonski stan. Poročno slavje je bilo na sporedu le teden dni po finalu pokala FA, zato je bilo precej časa na trhlih nogah, saj se je Juretov Reading prebil vse do polfinala, nato pa ga je v zadnjih minutah izločil Arsenal. "Glede na to, kako dolge so bile priprave, je bilo vsega v hipu konec. Nikakor mi ni žal, res je bil lep dan, lep občutek. S Tamaro sva skupaj že šesto leto, torej sva se začela spoznavati ravno takrat, ko sem odhajal v tujino. Spoznala sva se na valentinovo v lokalu v Celju. Zanimivo je, da živi v Laškem, le sto metrov od osnovne šole, kjer sem vsak dan hodil mimo. Prvič sem jo videl v tistem lokalu in nisem mogel verjeti, da je tudi ona iz Laškega." Toda kljub temu sta našla pot, da sta ostala v stiku, iskrica pa je preskočila, ko ga je obiskala v Angliji.
Ker nisem mogel biti pri miru, sem ušpičil veliko neumnosti. Spomnim se, da mi je bilo nekoč v avtu dolgčas, zato sem začel metati jajca po avtu, razbil sem jih kar dvajset.
"Ker prej nisva bila veliko skupaj, nam je bilo v tem pogledu lažje ohranjati zvezo na daljavo. Naučila sva se živeti tako, sva pa zato izkoristila vsak trenutek, ko sva bila skupaj. Veliko je bila usklajevanja, da nisva bila dolgo narazen, saj nisem želel, da bi pustila šolo. Mislim, da sva se iz vsega tega najbolj naučila zaupanja in uživanja skupnega časa." Po skoraj šestih letih je 6. 6. napočil tudi dan za poroko, civilni obred pa sta kot prva opravila na stožiškem stadionu. "Sploh ne vem več, čigava ideja je bila to, mogoče sem kdaj to omenil v šali. Tudi njej se je zdela v redu, s svojo vztrajnostjo pa je dosegla, da sva se kot prva poročila v Stožicah. Res je bilo enkratno." Tudi svojo soprogo je Jure navdušil nad nogometom in z veseljem si v živo ogleda njegove tekme.
NE STRINJA SE S POLITIKO MADRIDSKEGA REALA
"V zadnjem času je rekla, da ne bo več hodila, saj sem vsakič zadel takrat, ko je ni bilo na tekmo (smeh). Res me podpira in razume. To je pomembno predvsem v prestopnih rokih, ko je ogromno negotovosti, veliko selitev." Medene tedne sta preživela v Dominikanski republiki, vsakdan pa najraje preživljata v družbi dobrega filma. "Pri izbiri filma ima rahlo prednost (smeh). Toda ogleda si tudi tiste filme, ki njej niso tako všeč, pa bi si jih jaz rad ogledal." Jure je priznal, da ima manjšo razvado, in sicer se je med bivanjem v tujini navdušil nad igranjem igric. "Včasih sem rad igral strelske igre, trenutno pa je na sporedu nogomet. Ko igram, največkrat izberem Real Madrid, se pa bolj oddaljujem od njega, ker se ne strinjam s politiko kluba. Ni mi všeč, kako so se v klubu poslovili od trenerja Carla Ancelottija in Ikerja Casillasa," je še priznal.
Na vprašanje, kdo je bil največji zvezdnik, proti kateremu je igral, je kot iz topa izstrelil: "Samir Nasri, ki je igral v francoski mladi reprezentanci, z njim sem imel pri pokrivanju največ težav. Takrat je bil v ekipi tudi Karim Benzema, vendar se je hitro poškodoval." Dresov si, kot pravi, ni veliko izmenjal, predvsem zato ker je bil v klubih, kjer so bili ekonomi jezni, če so pogrešali kakšen dres. Kako pa bi se opisal z nekaj besedami? "Poskušam biti pošten, iskren, na igrišču sem zelo delaven in skušam upoštevati trenerjeva navodila. Sem zelo tekmovalen. Da, tudi v zasebnem življenju, to mi žena velikokrat reče (smeh). Nisem zgovoren, lahko sem v družbi in sem vedno tiho, sem tudi zelo potrpežljiv, kar ob dekletih moraš biti (smeh)." V daljni prihodnosti se ne vidi v nogometu, veliko raje bi se preizkusil v novih stvareh, kot je na primer vodenje manjšega športnega lokala.
