Potem ko je v domovini branil barve trebanjskega Trima, koprskega Cimosa in Celja, je od poletja član danskega prvoligaškega kluba Bjerringbro-Silkeborg.
SEBASTIAN SKUBE
rojen: 3. aprila 1987
država: Danska (Silkeborg)
šport: rokomet
klub: Bjerringbro-Silkeborg
Sebastian igra na mestu srednjega zunanjega in je poleg uspešne športne kariere zelo priden tudi v šoli. V Ljubljani je diplomiral na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, za svoje diplomsko delo pa je prejel Prešernovo nagrado.
Kako je prišlo do tega, da ste se pred začetkom sezone odločili kariero nadaljevati v Silkeborgu?
Bilo je napeto obdobje, imel sem podpisano pogodbo z Dinamom iz Minska, ki je nato na žalost ali na srečo – to se ne bo nikoli vedelo – šel v stečaj. Kmalu zatem me je poklical trener Silkeborga ter mi predstavil ekipo in vizijo kluba. Ugotovil sem, da gre za resen kolektiv, zato smo se v kakšnem tednu s pomočjo mojega zastopnika dogovorili za prestop.
Ste imeli ob tej še kakšne druge ponudbe?
Imel sem ponudbe iz Francije in Nemčije, vendar se mi je danska zdela najbolj konkretna in resna.
Kar zadeva kakovost, je danska liga precej močnejša od slovenske, ne nazadnje je po moči tretja liga v Evropi, za nemško in francosko.
Do kdaj imate pogodbo?
Pogodbo imam še za naslednjo sezono, vendar mi je klub ravno prejšnji teden ponudil podaljšanje sodelovanja. Na mizi imam tako novo, triletno pogodbo, ki bi začela veljati naslednje leto. Za zdaj o njej še premišljujem, vse v zvezi s tem pa ureja moj zastopnik.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom na Dansko?
Niti ne. Malo sem se posvetoval z Mihom Žvižejem, ki dobro pozna tukajšnje razmere. Predsednik kluba mi je povedal, da imajo dva glavna in 600 manjših sponzorjev, tako da je glede financ klub urejen, stabilen, to je prav tako zelo pomembno, zato sem se potem odločil za odhod na Dansko.
Pri 27 letih ste se prvič podali v tujino, vam je kaj žal, da tega niste storili že prej?
O tujini sem prvič razmišljal leta 2012, ko se mi je iztekla pogodba s Koprom. Tudi dve leti v Celju nikakor nista bili zaman, osvojili smo nekaj lovorik, se v lepi luči pokazali v ligi prvakov. Premagali smo nekaj dobrih ekip in nekajkrat napolnili dvorano, zato mi ni žal.
Je imel pri vaši odločitvi, da dlje ostanete v Sloveniji, kakšno vlogo tudi študij?
Takrat sem študij že skoraj končal, sicer še nisem diplomiral, to sem storil v Celju. Sem pa že pisal diplomo in študij ni igral pomembnejše vloge pri tej odločitvi.
Ali Danci vedo, da imajo v svojih vrstah biokemika?
Ne vem, ali vedo, ker tega ne obešam na veliki zvon. Tu sem zato, da igram rokomet, ne pa, da govorim o svojem študiju. Verjetno trener in tisti, ki me bolje poznajo, vedo, splošno pa to ni znano.
Kakšna je razlika med slovensko in dansko rokometno ligo?
Največja razlika je v obiskanosti tekem, dvorane na Danskem so skoraj vedno polne. Kar zadeva kakovost, je danska liga precej močnejša od slovenske, ne nazadnje je po moči tretja liga v Evropi, za nemško in francosko. Na vsaki tekmi moraš igrati na polno, če želiš zmagati. Ni avtsajderjev, zgodi se, da prvi izgubi z desetim, in podobno, po tej strani v ligi vlada precejšnja zmešnjava. Zanimiv je sistem tekmovanja, saj se igra končnica, v kateri se izoblikujeta dve skupini. To pomeni, da se bo o vsem odločalo v aprilu, v maju pa se igrajo še polfinalni in finalni obračuni.
Ni klasičnega druženja med igralci, po treningu ali tekmi gre vsak svojo pot. Precej bolj skrbijo zase, za svoje telo. Kultura je drugačna, ne posedajo po lokalih, ne hodijo na kavo, ne družijo se.
Kaj pa način rokometa, se precej razlikuje od slovenskega?
Da, na Danskem so igralci veliko boljši "šuterji", ni preigravanj ena na ena. V ospredju je telesna moč, fantje so močnejši kot v slovenski ligi. Verjetno sem se tudi zato dobro znašel na Danskem, ker takega profila igralca, kot sem sam, v tem tekmovanju praktično ni.
Redni del ste končali na tretjem mestu, zdaj pa pride na vrsto glavni del sezone.
Cilj kluba je priti v polfinale, to bi realno morali izpolniti. Lanska sezona je bila zelo slaba, mislim, da so po njej zamenjali deset igralcev, trenerja, njegovega pomočnika, fizioterapevte ... Začeli so znova, pripeljali nekaj dobrih okrepitev, za trenerja je prišel izredno priznan strokovnjak na teh prostorih, ki sicer opravlja še delo pomočnika danskega selektorja. Mislim, da je on tisti, ki je naredil razliko. Iz vsakega igralca zna potegniti maksimum, njegove taktične zamisli so jasne, odlično zna analizirati tekmece in nas pripraviti nanje. Skratka, obvlada svoj posel, v tem letu smo se zelo dobro uigrali, dobro se razumemo. Veliko da na socialno plat ekipe, imamo druženja, tudi za naše žene je poskrbljeno, pristop je povsem drugačen, kot sem bil vajen.
Kako ste zadovoljni s svojim statusom v ekipi in s svojimi igrami?
Zelo sem zadovoljen, vse tekme igram 60 minut. Trener mi zelo zaupa, pri določenih taktičnih zamislih me včasih vpraša za mnenje. Tudi igralci me spoštujejo, zato sem res zadovoljen s svojim statusom.
Na Danskem je rokomet zelo priljubljen, se v tem pogledu lahko kosa z nogometom?
Mislim, da je rokomet celo bolj priljubljen od nogometa ali pa sta na enaki ravni. Izpostavil bi, da je medijsko izjemno pokrit, tekme prenašajo na več programih.
Jezik slovnično ni zahteven, sta pa težka izgovorjava in naglašanje. Je bolj len jezik, začetek besede izgovorijo, proti koncu pa samo še momljajo. (smeh)
Kako ste se navadili na življenje v Silkeborgu, se precej razlikuje od življenja v Sloveniji?
Ljudje so izredno prijazni, veliko so mi pomagali, ampak so bolj zaprti. Ni klasičnega druženja med igralci, po treningu ali tekmi gre vsak svojo pot. Precej bolj skrbijo zase, za svoje telo. Kultura je drugačna, ne posedajo po lokalih, ne hodijo na kavo, ne družijo se.
Ali imajo Danci kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
V klubu imamo klubsko blagajno, kar ni nič nenavadnega, vanjo pa gre denar od zamujanja in drugih stvari, ki jih naredimo narobe. Eno izmed pravil je, da se pred tekmo v slačilnici ne sme iti na WC. To mi je bilo zanimivo. Prav tako za vsak rojstni dan po domovih razobesijo danske zastave.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Ne, vsi perfektno govorijo angleško. Kmalu po prihodu sem se prijavil na tečaj danščine, zato dansko že dobro razumem, govorim še ne najbolje, ampak na treningih trenerju ni več treba razlagati v angleščini. Danščina je malo podobna nemščini in angleščini, jezik slovnično ni zahteven, sta pa težka izgovorjava in naglašanje. Je bolj len jezik, začetek besede izgovorijo, proti koncu pa samo še momljajo. (smeh)
Silkeborg na Danskem velja za zelo privlačno mesto, vsi želijo tu živeti, ker je narava zelo lepa. Veliko je jezer, zelenja. Ima tudi strateško lego, saj je nekje na sredini otoka Jutlandija.
V katerem delu mesta živite?
Živim na obrobju mesta, v bližini dvorane.
V glavnem vsi vedo, da je Slovenija del bivše Jugoslavije, poznajo Bled, malo morja. Nekateri so mi dejali, da so bili v Ljubljani, ampak prva asociacija je bivša Jugoslavija.
Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v stanovanju. Če bom podaljšal pogodbo, pa razmišljam o nakupu nepremičnine, ker so najemnine visoke.
Kako veliko pa je stanovanje in kolikšna je najemnina?
Stanovanje je veliko 90 kvadratnih metrov, najemnina s stroški vred pa znaša tisoč evrov. Klub mi je nato uredil popust, zato sem plačeval približno 750 evrov.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Malo drugače je kot v Sloveniji. Tudi če stavba na zunaj deluje starejša, so vsa stanovanja, ki se oddajajo in prodajajo, povsem nova. Težava je le v tem, da je večina stanovanj neopremljenih oziroma sta v njih samo kuhinja in kopalnica.
Je kateri od vaših soigralcev tudi vaš sosed?
Ne, ne živimo ravno skupaj. Nekateri soigralci se celo vozijo iz Aarhusa, ki je oddaljen približno pol ure vožnje.
Ali sosedi vedo, da ste rokometaš?
Da, vedo. Tudi drugače ljudje spremljajo šport in mislim, da smo kar prepoznavni.
Mislim, da imajo Danci stoodstoten davek na avtomobile. Zato vozijo izredno majhne avtomobile.
Se želijo ljudje v mestu fotografirati z vami ali morda vprašajo za avtogram?
Ne, to ne, klubska politika je taka, da se po tekmi v slačilnici preoblečemo v sveže drese in se vrnemo na igrišče, kjer se družimo z navijači, podpisujemo kartice za avtograme, se fotografiramo. Za navijače je zelo dobro poskrbljeno.
Kako Danci poznajo Slovenijo?
Mislim, da jo dobro poznajo, ne mešajo nas s Slovaško. V glavnem vsi vedo, da je to del bivše Jugoslavije, poznajo Bled, malo morja. Nekateri so mi dejali, da so bili v Ljubljani, ampak prva asociacija je bivša Jugoslavija.
Imate na voljo klubski avto?
Da.
Kakšni vozniki so Danci?
Neverjetno se držijo prometnih predpisov, vozijo po omejitvah. Tu sem že skoraj eno leto in še nisem videl policistov. Zelo so disciplinirani.
Kako pa je urejen javni prevoz?
Po mestu vozijo avtobusi.
Kriminala ni. V fitnesu se garderobe ne zaklepajo. Ob jezeru kar puščajo ključe na brisačah in se gredo kopat. Miselnost je povsem drugačna.
Kakšen je vozni park na Danskem?
Tu je po mojem mnenju največja razlika v primerjavi s Slovenijo. Mislim, da imajo Danci stoodstoten davek na avtomobile, zato vozijo izredno majhne avtomobile. Tisti z večjimi sodijo v bogatejši sloj. Nekateri so mislili, da je Slovenija zelo bogata država. Vprašal sem, zakaj, in povedali so mi, da so pri nas videli same "hude" avtomobile.
Deset kron, kar je približno 1,35 evra. Ampak cena ni fiksna, zjutraj in zvečer je gorivo cenejše.
Kako so videti vaša gostovanja?
Vedno se zberemo v hotelu, pojemo skupno kosilo in se z avtobusom odpravimo na gostovanje. Po tekmi imamo skupno večerjo, ki ji sledi pot domov.
Najtežje gostovanje?
Kot sem dejal prej, je liga zelo izenačena, zato je vsako gostovanje vroče. Sicer pa mislim, da bo v končnici najbolj vroče gostovanje v Aalborgu.
Ste se na Danskem srečali s kriminalom? Ste doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z rokometom?
Silkeborg je zelo mirno mesto. V njem živi dobrih 40 tisoč ljudi, ampak mislim, da sploh nima policijske postaje. Najbližja policijska postaja je v drugem mestu, oddaljenem 30 kilometrov. Kriminala ni. V fitnesu se garderobe ne zaklepajo. Ob jezeru kar puščajo ključe na brisačah in se gredo kopat. Miselnost je povsem drugačna.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
V Silkeborgu ne. Drugače je v Københavnu, ki je večji in v njem živi veliko tujcev, tam se da videti berače. Tako kot povsod znajo ljudje tudi tu potarnati zaradi finančne krize, ampak ni tako občutna kot v Sloveniji.
Ob rojstnih dnevih pred hišami izobesijo danske zastave, te krasijo tudi torte.
Kakšno je nočno življenje v Silkeborgu?
V mestu je nekaj diskotek, ni pa barov in kavarn, v katerih bi ljudje posedali.
Kaj počnete med treningi ali ko imate kakšen dan prosto?
Z ženo sva bila na izletih v Københavnu, Oslu. V bližini je Legoland, živalski vrt v Aalborgu je zelo lepo urejen. Take stvari greva pogledat. Imam pa s seboj tudi harmoniko, tako da malo igram, če imam preveč časa. (smeh)
Kako vam je všeč danska hrana?
Nad hrano sem bil zelo pozitivno presenečen, pričakoval sem, da bo slabša. Predvsem je zelo zdrava. Zdi se mi, da Danci pri hrani ne varčujejo. Doma jedo drugačno meso kot pri nas, veliko več je govedine, ribe so klasika. Znajo si privoščiti boljšo kvaliteto hrane.
Ste v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Da, videl sem pašteto Argeta. Je pa tu vietnamska trgovina, v kateri se dobijo ajvar, kislo zelje in podobne zadeve. (smeh)
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Restavracije so veliko dražje kot v Sloveniji. Trgovine so v povprečju malenkost dražje, ampak je standard precej višji kot pri nas, zato si lahko več privoščijo. Razen pri avtomobilih in oblačilih. Na svojo zunanjost ne dajo veliko, privoščijo pa si drugje. Zelo radi potujejo in denar raje potrošijo za te stvari.
Se družite tudi z ljudmi zunaj rokometnih krogov?
Navezal sem stike z družino iz Bosne ter s človekom, ki mi je pomagal urejati papirje pri stanovanju. Sicer pa so Danci bolj zaprti in je malo težje vzpostaviti stik z njimi.
Ste spoznali kakšnega Slovenca na Danskem?
Ne, nisem.
Po službi imajo svoje življenje, službe ne nosijo domov, ni neke kolegialnosti. Imajo svoj prosti čas, popoldne se jim začne drugo življenje.
Ali berete nemške časopise?
Za zdaj so za mojo raven danščine bolj primerne pravljice. (smeh) Ampak včasih v roke vzamem časopis, pogledam fotografije in skušam sklepati, kaj piše. (smeh)
Morda poslušate dansko glasbo?
Poslušam jo v avtu, a se mi zdi, da je kar kakovostna. Zelo sta priljubljena njihov rap in hip hop.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi?
Televizijo gledam zelo malo, samo šport. Filmi pa so opremljeni s podnapisi.
Kako bi opisali Dance?
Sicer so ustrežljivi in prijazni, ampak niso tako odprti, kot smo na naših prostorih. Imajo drugačen smisel za humor. So pa veliko bolj posvečeni svojemu delu, vedo, kaj je profesionalnost. Zelo so organizirani, vse mora teči po urniku, tirnicah, ker so drugače kar malo izgubljeni. Če imajo zastavljen načrt, se ga obvezno držijo. Po službi imajo svoje življenje, službe ne nosijo domov, ni neke kolegialnosti. Imajo svoj prosti čas, popoldne se jim začne drugo življenje. Živijo izredno zdravo, fitnesi so nabito polni, ogromno kolesarijo, imajo zelo veliko peš poti oziroma tekaških stez.
Danci veljajo za velike nacionaliste.
Na reprezentančnih tekmah prek zvočnikov spustijo samo dva takta himne in ljudje potem sami pojejo naprej. Ob rojstnih dnevih pred hišami izobesijo danske zastave, te krasijo tudi torte. Zdi se mi, da se bo na prihodnjih volitvah malo zamenjala politika, ki ne bo več tako odprta za tujce, država ne bo več tako socialna, ker se blagajna hitro prazni. Na Danskem je pomoč za brezdomce in brezposelne odlično urejena, in to se bo počasi malo spremenilo.
Na svojo zunanjost ne dajo veliko, privoščijo pa si drugje. Zelo radi potujejo in denar raje potrošijo za te stvari.
Kakšne so Danke?
Danke so svetlolase in simpatične, luštne. Kot sem dejal, skrbijo za svojo postavo, veliko hodijo v fitnes in so videti fit. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo na Danskem?
Za zdaj je največji vtis name naredila organiziranost kluba, ki je na zelo visoki ravni. Druga stvar je razlika v mentaliteti in načinu življenja med Balkanci in Skandinavci.
Najbolj me moti – pa žal nimam vpliva na to – vreme. Lahko bi imeli kakšno picerijo, tu jih namreč nimajo. Ker se jim zdi, da pica ni zdrava, pravijo, da picerija ne more biti donosna, kar mi je nelogično, ampak tako razmišljajo.
Najbolj čuden ali smešen dogodek, ki ste ga doživeli na Danskem?
Ob vrnitvi po lažji poškodbi sem trenerju dejal, da bi rad igral, ker me je zanimalo, kako bo zdržala noga. Tisti dvoboj sem nato odigral zelo dobro in bil izbran v postavo kroga, čeprav sem pravzaprav še šepal. To mi je najbolj ostalo v spominu kot čuden dogodek.
Ker se jim zdi, da pica ni zdrava, pravijo, da picerija ne more biti donosna, kar mi je nelogično, ampak tako razmišljajo.
V petek boste dopolnili 28 let, kakšni so vaši cilji za naprej?
Z igranjem rokometa bom nadaljeval, dokler bo to dovoljevalo telo, tako na klubski kot reprezentančni ravni, če bo šlo vse po sreči. Dolgoročno pa se želim vrniti v Slovenijo, živeti v domačem Trebnjem. Tam se najbolje počutim in to je moj dolgoročni cilj. Želim dobiti službo v poklicu, za katerega sem se izšolal in me veseli. Upam, da se mi to tudi posreči.
