Sedemindvajsetletni in 198 centimetrov visoki reprezentančni branilec je član Ulma, mesta, ki ga najdemo v zvezni deželi Baden-Württemberg na južnem delu države, slabih 150 kilometrov severozahodno od Münchna.
Novomeščan se je pred začetkom sezone še tretjič v karieri podal onkraj meja domovine, pred tem je namreč že igral v italijanskem Ostuniju in beograjskem Partizanu. V Sloveniji je bil član treh klubov, poleg Krke je nosil tudi dresa Slovana in Uniona Olimpije.
Kako je sploh prišlo do tega, da ste se pred začetkom sezone odločili kariero nadaljevati v Ulmu?
Že pred ponudbo sem vedel precej stvari o nemškem prvenstvu, sploh glede organizacije. Zadnjih par let se govori, da je najboljša v Evropi. Tudi kakovost tekmovanja se ves čas dviguje. Kmalu po koncu zadnje sezone me je poklical trener Ulma, mi dal vse informacije o klubu in mi predstavil načrte, pričakovanja. Zelo zgodaj je prišel interes in kmalu smo se dogovorili za prestop.
JAKA KLOBUČAR
rojen: 19. avgust 1987
država: Nemčija (Ulm)
šport: košarka
klub: Ulm
Ste imeli takrat tudi kakšne druge ponudbe?
Ne. Moja želja je bila, da grem na dopust in se nato z urejenim klubskim statusom pridružim reprezentanci. Zadnjih nekaj let sem dolgo čakal, tokrat pa sem želel, da bi imel te stvari urejene že pred začetkom sezone. Nekaj stvari je sicer bilo v igri, ampak nisem mogel čakati. Če pogledam nazaj, mi nikakor ni žal, da sem se tako odločil.
Kakšna je razlika med nemško ligo in ligo ABA?
Razlika obstaja. Tu se igra hitrejša košarka, mogoče tudi malo bolj atraktivna. Vendar daleč od tega, da bi se igrala 'run and gun' košarka, kar se je včasih govorilo za nemško ligo, v mislih imam bolj hiter prenos žoge v napad. Pred leti je bilo tako, da so bile ekipe sestavljene iz Američanov, zdaj v nemških klubih igra veliko znanih evropskih imen. Liga je zelo izenačena, in če vemo, da je v tej sezoni šest moštev igralo v evroligi in evropskem pokalu, potem je jasno, da je tekmovanje zelo močno. Moč pridobiva iz leta v leto. Zaradi celotne organizacije in marketinga gre košarka v Nemčiji zelo strmo navzgor.
Kakšni so bili cilji kluba pred sezono? Trenutno ste četrti na lestvici, ste s tem zadovoljni?
Primarni cilj je bil uvrstitev v končnico, seveda na čim višjem mestu, kar bi nam olajšalo tekmovanje v končnici. Trenutno nam kaže dobro. Četrto mesto je bil neke vrste majhen cilj, da bi v končnico prišli z dobrim izhodiščem, da bi prvo srečanje igrali doma, toda čaka nas še veliko tekem, saj smo šele dobro začeli drugo polovico sezone. Vendar mislim, da imamo upravičeno lahko visoke cilje.
Kako ste zadovoljni s svojimi igrami in vlogo v ekipi?
Recimo, da sem zadovoljen. Sicer sem na zadnjih treh tekmah nekoliko padel, ampak to je normalno pri vsakem igralcu. Upam, da se bom kmalu vrnil v pravo formo. Večji del sezone sem kazal precej konstantne igre in verjamem, da bom na naslednji tekmi že spet pokazal pravi obraz.
V tujini ste igrali v Italiji, Srbiji in zdaj v Nemčiji, kje se najbolje počutite?
Lahko bi rekel kar v Nemčiji, tu mi res ničesar ne manjka. Vnovič lahko ponovim, da je s košarkarskega vidika vse na najvišji ravni. V klubu poskrbijo za vse. Tudi z vlogo v ekipi sem zadovoljen. Z družino imamo mir. V Partizanu je bilo košarkarsko vse na vrhunski ravni, a je bila moja vloga manjša, zato nisem bil najbolj zadovoljen. V Italiji pa je bilo s košarkarske strani vse v najlepšem redu, je pa res, da je bila raven nižja in tudi organizacija ni bila najboljša, tako da je letošnja sezone s te strani prav gotovo najboljša.
Kako ste se navadili na življenje v Ulmu, se precej razlikuje od tega, ki ga poznamo v Sloveniji?
Ne razlikuje se veliko. Prostega časa nimam veliko, ker imam ves čas obveznosti. Tisto, kar ga imam, ga preživim z ženo, s katero grem malo v mesto. Nekajkrat nama je celo uspelo iti do Stuttgarta, za kaj več pa ni bilo časa.
Liga je zelo izenačena, in če vemo, da je v tej sezoni šest moštev igralo v evroligi in evropskem pokalu, potem je jasno, da je tekmovanje zelo močno.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Sporazumevam se v angleščini, tudi v klubu se vsi v glavnem pogovarjajo v angleščini, nemščine skoraj ne slišim. Ljudje v restavracijah in trgovinah tudi govorijo angleško, tako da ni bilo s tem nikakršnih težav. Tudi sam znam kakšno nemško besedo, ampak ne toliko, da bi se lahko normalno sporazumeval. Nemščine se posebej ne učim, mi je pa nekaj znanja ostalo še iz srednje šole.
Kakšno mesto je Ulm?
Ulm je lepo mesto, ne preveliko ne premajhno, tu živi okoli 120 tisoč ljudi. Vse se da dobiti, tako da nimam nobenih pripomb.
Nogomet je v Nemčiji šport številka ena. Kako je s tem v Ulmu, saj ste košarkarji v vrhu elitnega prvenstva, medtem ko nogometaši igrajo v peti ligi?
V Ulmu je šport številka ena košarka, pravzaprav je tudi edini šport, ki se res spremlja. Vsi so nori na košarko, dvorane so nabito polne, vse tekme so razprodane. Dobesedno vse je usmerjeno v košarko.
Ste že bili na kakšni nogometni tekmi?
Nisem še bil. Pred sezono je bila želja, da bi si v Münchnu ogledali kakšno tekmo lige prvakov, ampak nam to za zdaj še ni uspelo.
V katerem delu mesta živite?
Skoraj polovica igralcev nas živi približno pet kilometrov iz mesta. Če hočeš priti v središče mesta, moraš na avtocesto, vendar je le okoli pet do sedem minut vožnje, tudi do dvorane.
Živite v stanovanju ali hiši?
Živim v stanovanju v blokovskem naselju na zelo mirnem območju.
Vam je stanovanje priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Vse je uredil klub.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je trisobno, kar zadeva najemnino, pa se mi sploh ne sanja, kakšne cene so tukaj. To je vse v rokah kluba.
Ali ostali sosedi vedo, da ste košarkar?
Seveda, vsi vedo in so zelo prijazni. V tem bloku sem sicer srečeval samo starejše ljudi, ampak v glavnem vsi spremljajo košarko. Po vsaki tekmi čestitajo in podobno, tako da so z vsem na tekočem. (smeh)
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Ne vem, tega nisem ravno opazil. Mogoče me prepoznajo, ampak tega ne pokažejo in sploh niso vsiljivi.
Nemščine se posebej ne učim, mi je pa nekaj znanja ostalo še iz srednje šole.
Imate na voljo klubski avto?
Da, imam.
Kakšni vozniki so Nemci?
Ne morem se ravno pritoževati čez voznike. (smeh) Mogoče so včasih malo prepočasni, ampak to ne pomeni, da jaz hitro vozim. Večje težave s prometom sem imel v Italiji.
So vas že kdaj ustavili policisti?
Ne, niso. Sicer jih vidim na cesti, ampak še nisem opazil, da bi koga ustavili. Nekajkrat nama je z ženo že uspelo iti v Slovenijo in sem na avtocesti opazil, kako vozniki z veliko hitrostjo prehitevajo policiste, oni pa povsem mirno vozijo naprej. Na avtocestah nihče ne razmišlja o omejitvah.
Koliko stane liter bencina?
Mislim, da je cena podobna kot v Sloveniji. Tudi v Nemčiji so cene goriva v zadnjem času precej padle, mogoče so kakšen cent višje kot v Sloveniji.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na tekme se po navadi odpravimo dan prej in pridemo tja na večerjo. Na dan tekme zjutraj opravimo krajši strelski trening. Zvečer odigramo tekmo in gremo po njej domov. Srečanja so navadno od petih do sedmih, tako da smo malo po polnoči že lahko doma. Najdaljše gostovanje je Bremerhaven, gre za mesto, ki leži povsem na severu države. Ampak smo tja odšli z letalom, dvoboj se je začel že ob treh popoldne, tako da smo se odpravili na dan tekme in se še isti dan vrnili. Drugače pa smo do Berlina potrebovali okoli šest ur vožnje in podobno tudi do Hagna. Je pa nekaj tekmecev, do katerih imamo uro ali uro in pol vožnje – München, Tubingen –, in se tja odpravimo na dan tekme.
Katero gostovanje je najbolj vroče?
Ravno pred kratkim smo se o tem pogovarjali s trenerjem. Za vroča gostovanja veljajo Bamberg, Hagen in Bonn, a smo vseeno prišli do zaključka, da so naši navijači med najboljšimi v tekmovanju, in po do zdaj videnem bi se s tem kar strinjal.
V Ulmu je šport številka ena košarka, pravzaprav je tudi edini šport, ki se res spremlja. Vsi so nori na košarko, dvorane so nabito polne, vse tekme so razprodane.
Ste se v Nemčiji morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s košarko?
Ne, nič takega nisem doživel, tudi slišal nisem, da bi se komu od soigralcev zgodilo kaj podobnega. Ne vem, mogoče sem naletel na mesto, ki je res mirno.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Nemčija je velika država, zato bi pričakoval, da je tega več kot v Sloveniji. Nekaj beračev je na glavni ulici, kjer je tudi največ trgovin. Ampak jih ni veliko, recimo, da se glede tega z Ljubljano ne more primerjati, tam jih je precej več.
Ali obstaja kakšna nemška jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Skoraj vsak dan kuha žena, tako da niti ne hodiva veliko ven jest. Pa še takrat, kadar greva, po navadi naročiva kakšno pico ali kaj podobnega, nemških jedi niti ne poskušava.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšen slovenski izdelek?
Ne da bi se spomnil. (smeh)
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Kar zadeva trgovine, so cene mogoče malo višje kot v Sloveniji. To predvsem velja za sadje in zelenjavo, ki sta malo dražja, pri ostalih stvareh pa so razlike res minimalne. Restavracije utegnejo biti malo dražje. Ko sem že ravno omenil pico, lahko povem, da stane okoli deset evrov, ampak pri pici je verjetno še najmanjša razlika. Najbrž ta naraste pri zrezkih in podobni hrani.
Če nekdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj želi najprej videti oziroma kaj mu najprej pokažete?
Najbolj zanimiva je cerkev, ki mislim, da je najvišja v Evropi. To je ena in mogoče edina taka stvar, ki se jo res izplača videti. Do vrha vodi sedemsto stopnic, tako da je malo naporno, ampak gre za neko posebnost, ki jo je tu skoraj treba obiskati.
Za vroča gostovanja veljajo Bamberg, Hagen in Bonn, a smo vseeno prišli do zaključka, da so naši navijači med najboljšimi v tekmovanju, in po do zdaj videnem bi se s tem kar strinjal.
Kakšno je nočno življenje v Ulmu?
Nočnega življenja nisem izkusil, povedali so mi sicer, da se ne dogaja nič posebnega, nekaj pa vseeno.
Se družite tudi z ljudmi zunaj košarkarskih krogov?
Ne, sploh nisem prišel v stik z ljudmi zunaj košarke. Premalo časa imam za to, pa še tisti čas, ki ga imam, ga z ženo posvetiva drug drugemu.
Ali berete nemške časopise?
Ne.
Morda poslušate nemško glasbo?
Še manj. (smeh)
Ali gledate televizijo? Imajo filme sinhronizirane ali so opremljeni s podnapisi?
Da, še najbolj spremljam televizijo. V glavnem imamo nemške programe, filmi pa so večinoma sinhronizirani. Najdejo se tudi programi, ki imajo urejene podnapise.
Kako bi opisali Nemce?
Zdi se mi, da so Nemci zelo dosledni in natančni. Ko si nekaj zamislijo, se tega držijo, vse mora biti natanko tako, kot so si zamislili. Drugače pa so odprti, večinoma prijazni in zgovorni.
Kakšne pa so Nemke?
Ne vem. (smeh)
Nekaj beračev je na glavni ulici, kjer je tudi največ trgovin. Ampak jih ni veliko, recimo, da se glede tega z Ljubljano ne more primerjati, tam jih je precej več.
Kaj vas je najbolj navdušilo v Nemčiji?
Ob tem vprašanju bom ostal kar pri košarki, najbolj sem navdušen nad zanimanjem ljudi za ta šport. Kot smo dejali, je v državi nogomet šport številka ena in košarka pred leti tu ni imela nekega posebnega statusa. Toda to se je spremenilo. Navdušil me je način, na katerega se košarka dogaja, se pravi organizacija, marketing in podobne stvari. Veliko je sponzorjev, ves čas se nekaj dela. Če sem prav slišal, je v Sloveniji na ta način začel delati Helios, verjetno bodo morali počasi do tega priti tudi drugi klubi v Sloveniji.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
Ne, nič takega ni, kar bi me motilo. Hrana je domača, tako da je po tej strani vse v redu. (smeh) Mogoče je par stvari, ki jih tu ni, ampak to prineseva iz Slovenije. Sicer pa se oba počutiva tu precej domače. Kar zadeva košarko, nimam nobenih pripomb.
Stari ste 27 let, kakšni so vaši cilji za naprej?
Ciljev za naprej niti nimam, mislim, da je za to še prezgodaj. Z Ulmom imam pogodbo do konca sezone, tako da sem povsem osredotočen na to sezono in ta klub.
Ste mogoče kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri mogoče živeli v Nemčiji?
Ne, to pa ne, ni je čez Slovenijo. Ljudje v Nemčiji so prijazni in vse je v redu, a se mi zdi življenje v domačem okolju precej bolj ugodno in lepše.
