Krilni napadalec se je namreč preselil k tamkajšnjemu prvoligašu Piastu iz Gliwic. Gre za mesto na jugu države, ki leži v bližini Katovic in češke meje, v njem pa živi približno 190 tisoč ljudi.
Za 23-letnega Novogoričana to ni prva izkušnja z igranjem na tujem, saj se je v drugi polovici sezone 2011/12 preizkusil tudi v Bolgariji, kjer je pol leta nastopal za CSKA iz Sofije. Na sončni strani Alp je poleg domžalskega dresa nosil še dresa ajdovskega Primorja in Gorice.
SAŠA ALEKSANDER ŽIVEC
rojen: 2. april 1991
država: Poljska (Gliwice)
šport: nogomet
klub: Piast Gliwice
Kako je sploh prišlo do tega, da ste se avgusta odločili kariero nadaljevati na Poljskem?
Vse skupaj se je zgodilo zelo hitro. Predstavniki Piast Gliwic so prišli v Slovenijo in me gledali na treh tekmah. Z mano so vzpostavili stik prek mojega zastopnika, nato pa so se še z Domžalami precej hitro dogovorili za odškodnino. Na koncu je bilo vendarle vse odvisno od mene, sam sem se moral odločiti, ali bom šel ali ne. Rekel sem, da grem in naredim korak naprej v svoji karieri. Ni mi žal, da sem se tako odločil.
Kako ste se navadili na življenje na Poljskem, se precej razlikuje od tega, ki ga poznamo v Sloveniji?
Življenje se razlikuje, ampak je res, da ta razlika niti ni tako velika. Težava je, da tu ljudje ne obvladajo angleščine. Pa tudi poljščina ni tako podobna slovenščini, kot sem si mogoče predstavljal. V Gliwicah se je tako zelo težko sporazumevati, v večjih mestih, v katerih je tudi več turistov, pa je veliko lažje.
Koliko poljščine že govorite?
Nekaj malega sicer znam, a se ne morem ravno preveč hvaliti s tem. (smeh)
Kako pa se sporazumevate?
V klubu ni težav, mislim, da imamo celo največ tujcev v tekmovanju. Nekaj je Špancev, tudi trener prihaja iz Španije. Potem je z mano še Estonec Konstantin Vassiljev, ki je pred časom igral za Nafto in Koper. Imamo še Brazilca, tako da se v glavnem pogovarjamo v angleščini.
Z normalno slovensko plačo bi lahko po mojem mnenju normalno preživel, tudi če bi vsak dan jedel zunaj. Pica na primer stane okoli štiri evre.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom na Poljsko?
Na začetku sem sicer bil malo skeptičen zaradi izkušnje, ki sem jo imel v Bolgariji. Vendar sem vse preveril in videl, da je stanje v klubu zelo dobro. Gre za enega redkih klubov na Poljskem, ki je v lasti občine.
Kakšno mesto so Gliwice?
Gliwice so mesto s približno 190 tisoč prebivalci, kar za poljske razmere ni veliko. Gre za staro mesto, kar se vidi tudi po arhitekturi. Sicer ni nič posebnega, ampak se trudijo, ves čas se nekaj gradi. Tu se da povsem spodobno živeti. Ležijo na jugu države, v njihovi bližini pa so tudi vsa lepša poljska mesta, Krakov je oddaljen sto kilometrov, Katovice okoli trideset. Mesto slovi po lesenem radijskem stolpu, veliko je cerkev, drugače pa ni nič posebnega.
V katerem delu mesta živite?
Živim v strogem središču mesta, kot da bi bil v Ljubljani na Tromostovju. Doma sem v stanovanjski hiši, v kateri so tri stanovanja. Stanovanje je res vrhunsko.
Vam ga je priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
To mi je uredil klub.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Najemnino mi plačuje klub, tako da niti ne vem, koliko znaša, stanovanje pa je veliko približno sedemdeset kvadratnih metrov. Dejstvo je, da so najemnine nižje kot v Sloveniji. Enkrat sem videl, da je najemnina za stanovanje, podobno mojemu, ki je prav tako v središču mesta, znašala nekje med 300 in 350 evri, s tem da so tu všteti tudi stroški. Res je poceni.
Na ulicah je ogromno brezdomcev, kar je prav žalostno videti.
Je kateri od vaših soigralcev tudi vaš sosed?
Da, v tej stavbi so vsa tri stanovanja v lasti največjega sponzorja našega kluba, tako da smo v njih nastanjeni nogometaši.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Da, če se ne zamaskiram, me prepoznajo. (smeh) Po navadi si na glavo poveznem kakšno kapo. Ampak tu je tako, da ljudje ne pridejo kar do tebe. Tudi v klubu opozarjajo, da v mestu ne smeš spiti niti piva, ker ljudje takoj začnejo govoriti o tem.
Imate na voljo klubski avto?
Ne, nimam klubskega avta. Sicer gre za malo daljšo zgodbo, ampak v bistvu nimam vozniškega izpita. (smeh)
Kakšni vozniki so Poljaki?
Nestrpni, na splošno se tu slabo vozi. Ne upošteva se pravil, tudi prometne policije je zelo malo.
Kako je urejen javni prevoz?
Javni prevoz je dobro urejen, še posebno avtobusi so dobro urejeni. Mislim, da gredo španski soigralci večkrat z vlakom v Varšavo, tako da so tudi železnice verjetno dobro urejene.
Kakšne so ceste na Poljskem, kako so videti vaša gostovanja?
Avtoceste so nove in dobre. Res je, da so bila dozdajšnja gostovanja blizu. Gremo pa v kratkem v Gdansk, ki je najdaljše gostovanje. Ne vem, kako bo s tem, ampak avtoceste so res v redu.
Kakšen je vozni park na Poljskem?
Vozni park je približno podoben kot v Sloveniji. Mogoče so na Poljskem v povprečju avtomobili malo starejši, ampak res ni neke velike razlike v primerjavi s tem, kar imamo doma.
Nekatere stvari v Auschwitzu te prav pretresejo.
Koliko stane liter bencina?
Bencin je približno 15 do 20 centov cenejši kot v Sloveniji.
Kako Poljaki poznajo Slovenijo?
Mislim, da jo kar poznajo, vedo, kje je in podobno. Večina jo pozna, ker se vozi na Hrvaško na morje. Kar nekaj ljudi mi je že reklo, da se na poti na Hrvaško ustavijo tudi pri nas. Vsi so navdušeni nad našo državo in jo tudi pohvalijo.
Ste se na Poljskem morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s nogometom?
Ne, nič takega nisem doživel, moram kar potrkati. Je pa res, da je zvečer, še posebej ob koncu tedna, zunaj veliko ljudi. Zelo radi hodijo ven, pijejo. Če bi tudi jaz tako hodil ven, bi se gotovo že kaj zgodilo. (smeh)
Je na ulicah veliko pijanih ljudi?
Da, kar precej, glede tega je povsem drugače kot v Sloveniji.
Je alkohol poceni?
Da. Njihovo domače pivo stane manj kot evro. Res je zelo poceni.
Kako je s prehrano? Imate prek kluba obroke urejene v kakšni restavraciji ali morate za to poskrbeti sami?
Stadion je tako urejen, da je tam vse živo, tudi restavracija. Vendar si vseeno raje sam kuham.
Ker živim v strogem središču mesta, me včasih kar moti, ko so ljudje preglasni.
Kako vam je všeč poljska hrana?
Nekaj stvari je zelo dobrih. Drugače pa na Poljskem pojedo precej manj testenin, več je krompirja.
Obstaja kakšna njihova jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Všeč mi je njihova slaska rolada.
Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Večja trgovska središča so tako kot pri nas odprta do devetih zvečer. Eden je celo do desetih. Imajo pa tudi ogromno trgovsko središče ameriške verige Tesco, ki je odprto 24 ur na dan. Na drugi strani se manjše trgovine in mesnice zaprejo zelo zgodaj.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Ne, nisem. Tudi sicer imajo v trgovinah večino svojih stvari.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Restavracije so veliko cenejše kot v Sloveniji. Z normalno slovensko plačo bi lahko po mojem mnenju normalno preživel, tudi če bi vsak dan jedel zunaj. Pica na primer stane okoli štiri evre. Te cene seveda veljajo za Gliwice. V Krakovu je že dražje, saj je tam več turistov in so cene malo navite, ampak je tudi tam ceneje kot pri nas.
Na Poljskem je ena najbolj neumnih stvari, ki sem jih videl v življenju, da je vse sinhronizirano. Pa še to en moški bere za vse like.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Tega je res veliko. Na ulicah je ogromno brezdomcev, kar je prav žalostno videti. Ne spomnim se, kdaj sem v Sloveniji koga videl, da zvečer spi zunaj. Tu pa je takih ljudi zelo veliko. Ravno včeraj sem tudi v Krakovu videl dva človeka, ki sta zavita ležala na tleh, res grozno. Sploh si ne morem predstavljati, kaj bo, ko bo pritisnila zima.
Če nekdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj želi najprej videti oziroma kaj mu najprej pokažete?
Če sem pošten, v Gliwicah pokažem samo središče mesta, kjer živim. To je res lepo urejeno. Drugače pa se izplača iti v bližnja mesta, kot sta Katovice in Krakov. Tam je res vrhunsko, veliko stvari je za videti. Predvsem Krakov mi je zelo všeč, lepo mesto za življenje. Blizu je Auschwitz, ki sem ga prav tako obiskal. Zelo zanimiva izkušnja, mislim, da bi morali to vsi videti. Nekatere stvari te tam prav pretresejo. V nekaterih prostorih je prepovedano fotografiranje. Tam je soba, ki je dolga približno 15 metrov, v njej pa so za steklom shranjeni lasje. Ne znam si predstavljati, koliko ton las je tam. Videti je mogoče tudi veliko predmetov ljudi, ki so bili tam ubiti. Veliko je zobnih ščetk, plomb in tovrstnih stvari.
Kakšno je nočno življenje v Gliwicah?
Vsak dan se nekaj dogaja. Res je zelo poceni in očitno si ljudje lahko privoščijo zabavo. Ker živim v strogem središču mesta, me včasih kar moti, ko so ljudje preglasni. (smeh)
Se družite tudi z ljudmi zunaj nogometnih krogov?
V glavnem se družim s soigralci. Spoznal sem tudi nekaj deklet, ki so v redu in se včasih družimo, česa drugega pa ne. Niti ne hodim veliko ven, da bi imel priložnost koga spoznati.
Ali berete poljske časopise?
Po tekmah vzamem časopis in se trudim kaj prebrati, še posebej ko kaj lepega napišejo o nas. (smeh)
Morda poslušate poljsko glasbo?
Bolj malo. Poslušam neko radijsko postajo, ki predvaja različno glasbo in tudi njihovo. Sicer imajo veliko svoje glasbe, v MTV-stilu.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? Ali imajo Poljaki filme opremljene s podnapisi?
Imam Canal+, na katerem je ogromno programov. Na Poljskem je ena najbolj neumnih stvari, ki sem jih videl v življenju, da je vse sinhronizirano. Pa še to en moški bere za vse like. Na srečo imam možnost, da to lahko izklopim. (smeh)
Ne želim nikogar užaliti, ampak Poljaki se mi ne zdijo preveč delavni.
Ste že bili v kinu?
Veliko hodim v kino, tam imajo filme opremljene s podnapisi. No ja, možnost imaš gledati tudi sinhronizirane filme, ampak pri meni to ne pride v poštev. (smeh)
Kako bi opisali Poljake?
Ne želim nikogar užaliti, ampak se mi ne zdijo preveč delavni. Na primer ulica, v kateri živim, se na veliko popravlja, odkar sem tu. Vendar so mi povedali, da je v takem stanju že vsaj pol leta. Vsak dan vidiš, da nekaj delajo, ampak dela nikamor ne napredujejo. (smeh) V mestu je veliko trgovin in njihovi lastniki so nervozni, ker ni ljudi zaradi razrite ulice. Včasih vidiš, kako se kateri od teh lastnikov jezi na delavce. Ljudje v Gliwicah niso ravno odprti, bolj se držijo zase, sploh ko vidijo, da si tujec. Kot sem dejal prej, je jezik res velika ovira. V Krakovu ali Katovicah pa so ljudje povsem drugačni, bolj so vajeni tujcev, kar se res pozna.
Kakšne so Poljakinje?
Poljakinje so zelo lepa dekleta. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo na Poljskem?
Prav gotovo dekleta. (smeh) Izpostavil bi še njihova velika mesta, ki so mi zelo všeč. Če nimaš ideje, kam bi šel za par dni, se izplača obiskati kakšno od večjih poljskih mest.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
V tem mestu me moti samo to, da ljudje ne govorijo angleško. Ne znajo mi reči niti yes ali no, to je res neverjetno in me jezi, tako da bi včasih komu kaj kar zakričal v obraz.
Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli na Poljskem?
Zgodilo se je že kaj takega, ampak trenutno mi prav nič ne pride na misel. (smeh)
Stari ste 23 let, kakšni so vaši cilji za naprej?
Eden od razlogov, zakaj sem odšel na Poljsko, je, da njihovo ligo precej bolj cenijo kot našo. Mislim, da se da tu hitreje napredovati in se posledično prodati naprej. Poljsko prvenstvo pomeni dobro odskočno desko in čim prej bi rad naredil še stopničko višje.
V tem mestu me moti samo to, da ljudje ne govorijo angleško. Ne znajo mi reči niti yes ali no, to je res neverjetno in me jezi, tako da bi včasih komu kaj kar zakričal v obraz.
Ste mogoče kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri mogoče živeli na Poljskem?
Ne, ne bi. Mogoče bi Krakov in Vroclav spadala med mesta, v katerih bi lahko živel, ampak ni 'šanse', da bi se sem preselil.
