Na seznamu selektorja Andreja Dobovičnika smo tokrat zaman iskali Sebastijana Drobneta. Sedemindvajsetletnik iz Sevnice ima zlomljeno kost v stopalu in je bil v četrtek zvečer operiran v Mariboru.
SEBASTIJAN DROBNE
rojen: 19. april 1987
država: Ciper (Larnaka)
šport: futsal
klub: Anorthosis
Sebastijan si tudi v letošnji sezoni kruh služi onkraj meja domovine. Na domačih tleh je v preteklosti igral za Sevnico in Dobovec, nato je bil član francoskega Toulona ter ciprskih Strovoluja, ENP-ja in Anorthosisa, za katerega je podpisal pred začetkom letošnje sezone.
Kako je prišlo do tega, da ste se pred dvema letoma odločili kariero nadaljevati na Cipru?
Priporočil me je Rok Mordej in potem smo se začeli pogovarjati o prestopu. V klub me je pripeljal trener, s katerim sodelujem tudi v tej sezoni. Nismo se dolgo pogovarjali, hitro smo se dogovorili za podpis pogodbe.
Očitno se na Cipru dobro počutite, saj ste se spet vrnili tja.
Na Cipru se dobro počutim, pogoji za življenje so zelo dobri, tudi klub deluje kot ena velika družina, tako da je vse v najlepšem redu.
To ni vaša prva izkušnja s tujino, poleg Cipra ste se preizkusili tudi v Franciji, kje se bolje počutite?
Brez dvoma na Cipru. Francozi so povsem drugačni od Grkov oziroma Ciprčanov in že zaradi tega se precej bolje počutim na Cipru.
Derbije, na katerih igrajo Omonia, Apoel, Anorthosis, si v živo ogleda tudi okoli dva tisoč ljudi, kar je precej več kot v Sloveniji. Vzdušje na teh tekmah je zelo dobro.
Kje je največja razlika, če primerjate slovensko in ciprsko futsal ligo?
V ciprskem prvenstvu letos nastopa devet klubov, sicer pa sta tekmovanji dokaj podobni. Tako kot v Sloveniji tudi na Cipru izstopajo štiri ekipe. Glede kakovosti sta ciprski in slovenski prvak približno na enaki ravni. Izstopajo predvsem tuji nogometaši, domači niso na tako visoki kakovostni ravni. Vsaka ekipa ima tri ali po navadi kar štiri tujce, med katerimi je veliko Brazilcev in Špancev, na tekmi pa lahko nastopijo trije tuji nogometaši. V našem klubu smo prav tako štirje in zdaj sem jaz tisti, ki imam vlogo četrtega tujega nogometaša, ker sem poškodovan.
Kako priljubljen je futsal na Cipru?
Čedalje bolj. Derbije, na katerih igrajo Omonia, Apoel, Anorthosis, si v živo ogleda tudi okoli dva tisoč ljudi, kar je precej več kot v Sloveniji. Vzdušje na teh tekmah je zelo dobro. Na dvobojih so prisotne tudi organizirane navijaške skupine, ki sicer hodijo na nogometne tekme.
Živel sem v grškem delu mesta in večina ljudi, s katerimi sem se družil, mi je dejala, da turški del zanje ne obstaja. Naroda se še vedno ne marata med sabo in težko je verjeti, da bi se to lahko kdaj spremenilo.
Kako ste se navadili na življenje na Cipru, se precej razlikuje od življenja v Sloveniji?
Na življenje na Cipru se ni težko privaditi. (smeh) Ves čas je toplo, tu je morje, hrana je dobra, ljudje so zelo v redu, radi pomagajo. O življenju na Cipru lahko govorim samo z izbranimi besedami.
Ste imeli na Cipru kaj težav s sporazumevanjem?
Ne, nobenih težav s komunikacijo nisem imel. V južnem delu Cipra, kjer sem jaz, govorijo grščino. Vendar se že v šoli učijo angleščino, tako da s sporazumevanjem ni problemov, ker vsi obvladajo angleški jezik.
Koliko grščine že govorite?
Skoraj nič. Malo tudi zaradi tega, ker se mi je ni bilo treba učiti, saj komunikacija povsod nemoteno poteka v angleščini. Drugače pa obvladam nekaj osnovnih besed, med katerimi so tudi tiste grde. Ampak tako je povsod. (smeh)
Kakšno mesto je Larnaka?
Larnaka je eno izmed največjih mest na otoku, gre za obmorsko mesto, letovišče z lepimi plažami. Mesto živi tudi ponoči, saj ima dobro organizirano nočno življenje, veliko je klubov in podobno.
V katerem delu mesta živite?
Živim v središču mesta, do plaže imam pet minut hoje.
Živite v stanovanju ali hiši?
V stanovanju v malo večji stanovanjski hiši, v njem pa bivam s soigralcem iz Portugalske.
Vam ga je priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Stanovanje mi je priskrbel klub.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
S soigralcem živiva v dvosobnem stanovanju, v katerem so še kuhinja, hodnik, kopalnica in velika dnevna soba. Stanovanje je precej veliko, tako da ne bi bilo prav nič narobe, če bi bilo malo manjše. (smeh) Kar zadeva višino najemnine, ne vem, kakšna je, saj s temi stvarmi nimam stika, za to skrbi klub.
Mogoče veste, kakšne so cene nepremičnin?
Tudi tega ne vem, ampak po mojem mnenju so nepremičnine dražje kot v Sloveniji.
Na začetku mi je bilo malo čudno, ampak dokaj hitro sem se privadil na njihov način vožnje. Nobenih posebnih težav nisem imel, ker je volan v avtu nameščen na desni strani. (smeh)
Ali sosedi vedo, da ste malonogometaš?
Da, vedo. Ljudje so res prijazni, futsal jih zanima, večkrat se zapletemo v pogovor o naših tekmah.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Da, smo kar prepoznavni. V mestu nas ljudje prepoznajo in povabijo na kavo, vprašajo kaj o futsalu, naši naslednji tekmi in podobno.
Se v Larnaki počutite bolje, kot ste se v Nikoziji?
Seveda, v Larnaki je precej bolje. Nikozija je razdeljena na grški in turški del. Ko sem prišel v Nikozijo, me je zelo zanimalo, kako je s to drugačnostjo, kako živijo Grki in Turki. Živel sem v grškem delu mesta in večina ljudi, s katerimi sem se družil, mi je dejala, da turški del zanje ne obstaja. Naroda se še vedno ne marata med sabo in težko je verjeti, da bi se to lahko kdaj spremenilo.
Imate na voljo klubski avto?
Da, tudi avto imam na voljo. Ciprski malonogometni klubi so res dobro organizirani.
Kakšni vozniki so Ciprčani?
Mislim, da so dobri vozniki. Za zdaj še nisem imel nobene negativne izkušnje.
Se je bilo težko navaditi na vožnjo po levi strani?
Na začetku mi je bilo malo čudno, ampak sem se dokaj hitro privadil na njihov način vožnje. Nobenih posebnih težav nisem imel, ker je volan v avtu nameščen na desni strani. (smeh)
Kakšne so ceste?
Ciper je zelo majhen, do glavnega mesta in drugih večjih mest vodi avtocesta. Mislim, da so ceste celo dosti bolje urejene kot v Sloveniji, ni lukenj, te sproti popravljajo.
So vas že kdaj ustavili policisti?
Ko sem bil tu prvo leto, so me enkrat ustavili policisti. Nič takega ni bilo, poklical sem predsednika kluba in vse je bilo urejeno.
Ali so na Cipru visoke kazni za prometne prekrške?
O tem smo se nekaj pogovarjali in mislim, da so kazni podobne našim. Kazenskih točk ne zbirajo, višine kazni pa so približno take kot v Sloveniji.
Kakšen je vozni park na Cipru?
Ni velike razlike v primerjavi s Slovenijo. Na cesti lahko vidiš zelo dobre avtomobile in tudi tiste malo slabše.
Veliko je nočnih klubov, ki so zelo dobro obiskani.
Koliko stane liter bencina?
Gorivo je na Cipru malo cenejše kot pri nas, mislim, da se cene gibljejo med 1,25 in 1,3 evra. Nekoliko dražje je na avtocestah, medtem ko nižja cena velja za mesta.
Od kod prihajajo klubi v ciprskem prvenstvu, kako so videti gostovanja?
Vsi klubi v tekmovanju prihajajo z grškega dela otoka. Ko sem bil tu prvo leto, sem živel v Nikoziji, v njej pa je domovalo pet ali šest klubov, tako da smo za odhod na gostovanje porabili okoli deset do petnajst minut. Tudi zdaj, ko sem v Larnaki, se na gostovanja ne potuje dolgo. Vse je precej blizu, mislim, da za najdaljše gostovanje porabimo približno 45 minut. Vozimo pa se z minibusom. Skupaj gremo nato tudi na večerjo in podobno.
Kako Ciprčani poznajo Slovenijo?
Ciprčani nas kar dobro poznajo. Kar zadeva futsal, poznajo Litijo, ki je na Cipru lani igrala v ligi prvakov. Vem, da so zdaj spremljali igre slovenske reprezentance, tudi za to se zanimajo, tako da nas kar dobro poznajo. Seveda ne smemo pozabiti, da se na Ciper odpravi kar nekaj slovenskih turistov, tako da za njih ne predstavljamo neznanke. (smeh)
Ste se na Cipru morda srečali s kriminalom? Ste doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s futsalom?
Ne, nič takega še nisem doživel in upam, da bo tako ostalo.
Se močno pozna gospodarska kriza, je na ulici veliko brezdomcev, beračev?
Ne, tega tu ne vidiš, niti v glavnem mestu. V Ljubljani je teh stvari precej več. Poleti, ko je tu dosti tujcev, se pojavi kakšen berač v obmorskih mestih, ampak drugače jih ne vidiš. Ko je bila tu tista znana kriza z bankami, so naši mediji to močno prenapihnili. Na Cipru se tega ni čutilo v taki meri, kot je bilo prikazano. Tudi domačini niso vedeli veliko o tem, nekaj denarja so izgubili tisti večji vlagatelji, manjših pa to ni prizadelo. Med 'navadnimi' ljudmi se omenjena bančna kriza ni pretirano poznala.
Kako je s prehrano? Imate prek kluba obroke urejene v kakšni restavraciji ali morate za to poskrbeti sami?
Hrano zagotovi klub, tako da priskrbi določene restavracije, kjer se lahko prehranjujemo. V restavraciji sta tako organizirana dva obroka na dan, kosilo in večerja.
Kako vam je všeč ciprska hrana?
Hrana je dokaj podobna naši. Hitro sem se navadil na njihove specialitete, pečeni sir, njihovo meso mi je všeč. Zelo rad imam njihovo kuhinjo.
Ali obstaja bojazen, da bi se tam zredili?
Ne, to pa ne. Nikoli nisem imel težav s prekomerno težo, tako da jih tudi zdaj nimam. (smeh)
Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Delovni čas je podoben kot pri nas, ampak navadne trgovine so na Cipru odprte nekoliko dlje, do desetih, enajstih. Veliko je malo večjih trafik, kjer je mogoče kupiti najbolj nujne stvari. Te so odprte tudi vso noč.
Ljudje so zelo prijazni, hitro te vzamejo za svojega in zelo radi pomagajo.
Ste v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Mislim, da nisem videl nobenega slovenskega izdelka, je pa v trgovinah mogoče videti precej podobnih artiklov, kot jih imamo tudi pri nas.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Cene v trgovinah so take kot v Sloveniji, tu ni bistvene razlike. Restavracije in nočno življenje pa je malo dražje kot pri nas.
Kakšno je nočno življenje v Larnaki?
Veliko je nočnih klubov, ki so zelo dobro obiskani. Bil sem tudi v Ayia Napi, ki je lepo turistično mesto in slovi po svojem nočnem življenju, poleti je tam res ogromno ljudi.
Kakšna je razlika, če primerjate poletje in zimo na Cipru?
V Nikoziji je avgusta precej prazno. Ljudje, ki so zaposleni v firmah, takrat ne delajo, gredo v obmorska mesta ali v Grčijo. Res je zanimivo, da v avgustu tam skoraj nihče ne dela, polovica lokalov je zaprtih, mesto je prazno.
Če dobite obiske iz Slovenije, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Tu je bilo večkrat moje dekle, obiskal me je tudi kolega. Peljal sem ju v Ayia Napo, šli smo tudi v Paphos, splača se obiskati obmorska mesta, ki so res lepa.
Se družite tudi z ljudmi izven malonogometnih krogov?
Ne, včasih se malo družimo z navijači in ljudmi, ki jih zanima futsal, povabijo me na kavo. Z njimi spregovorimo kakšno besedo, drugače pa se družim predvsem s soigralci.
Ali berete ciprske časopise?
Ne, ciprskih časopisov ne berem, ne obvladam pisave, tako da se ne trudim s tem.
Poslušate ciprsko glasbo?
Da, všeč mi je grški melos. Kadar gremo na tekmo, se na minibusu navadno vrti njihova glasba, tako da mi je kar všeč.
Kapetan ekipe me je naučil grško besedo in mi rekel, naj tako pozdravim vsakega soigralca. Beseda je v prevodu pomenila peder, česar nisem vedel, tako da si lahko predstavljate, koliko smeha je bilo zaradi tega. (smeh)
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? Ali imajo Ciprčani filme opremljene s podnapisi?
Njihovih programov ne gledam, ker so v grščini. Drugače pa imam veliko evropskih programov. Filmi so opremljeni s podnapisi.
Kako bi opisali Ciprčane?
Ljudje so zelo prijazni, hitro te vzamejo za svojega in zelo radi pomagajo. Ko sem prišel prvo leto, je pomočnik trenerja vse tujce povabil k sebi na večerjo. Zelo dobro smo se razumeli in potem smo se večkrat dobili pri njem na kosilu ali večerji. Zelo dobro smo se razumeli z vso njegovo družino. Ljudje so res zelo družabni, veliko bolj kot v Franciji, kjer nisem imel nobene tako dobre izkušnje.
Kakšne so Ciprčanke?
So kar lepe ženske, ampak kot sem rekel, imam dekle, tako da jih lahko samo malo pogledam.
Kaj vas je najbolj navdušilo na Cipru?
Najbolj mi je všeč njihova dobrosrčnost, res so dobri ljudje. Poleg tega me je navdušila tudi hrana.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali pogrešate?
Moti me, da radi zamujajo. Kadar se kaj dogovorimo, zamujajo, nikakor niso točni, kar je značilno za njih. (smeh)
Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli na Cipru?
Ko sem prišel prvo leto na prvi trening, me je kapetan ekipe naučil grško besedo in mi rekel, naj tako pozdravim vsakega soigralca. Beseda je v prevodu pomenila peder, česar nisem vedel, tako da si lahko predstavljate, koliko smeha je bilo zaradi tega. (smeh)
Stari ste 27 let, kakšni so vaši cilji za naprej?
Upam, da bom čim prej pozdravil poškodbo. Potem bom spet stopil v stik s klubom, rad bi se vrnil na Ciper, ampak ne izključujem niti možnosti vrnitve v slovensko ligo.
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri živeli na Cipru?
O tem nisem razmišljal, saj mi je v Sloveniji zelo všeč.
