Konec zadnje sezone pa se je odpravil še na Slovaško, natančneje v Zvolen, kjer je igral v končnici tamkajšnjega prvenstva. V klubu so bili zadovoljni z njim in so mu ponudili podaljšanje sodelovanja, kar je Andrej sprejel, tako da se bo tudi v tem letu podil po slovaških ledenih ploskvah.
ANDREJ HEBAR
rojen: 7. september 1984
šport: hokej
država: Slovaška (Zvolen)
klub: Zvolen
Kako je sploh prišlo do tega, da ste se odločili kariero nadaljevati na Slovaškem?
Lansko sezono sva šla na Slovaško skupaj z Galom Korenom. Vprašal me je, ali bi šel z njim tja odigrat končnico, in sem se odločil za odhod. Po sezoni me je menedžer kluba vprašal, ali bi podaljšal sodelovanje še za eno leto. Na koncu smo se dogovorili, da kariero nadaljujem tukaj.
Kakšno je hokejsko stanje, so redni plačniki?
Kar zadeva naš klub, lahko rečem, da je imel v zadnji sezoni nekaj težav. Leto pred tem, ko je bil prvak, je bilo drugače in ni bilo nikakršnih problemov. Kot kaže trenutni položaj, pa bi moralo biti tako tudi v tej sezoni. Upam, da bo tako. Kar zadeva druge klube, pa se nisem nič pozanimal in ne bi vedel, kako je tam.
Kakšna je razlika med slovaško in Ebel ligo?
V ligi Ebel se igra bolj severnoameriški način hokeja, kar pomeni, da se igra bolj na moč in telo. Na Slovaškem je v ospredju tehnično znanje, še največja razlika se opazi v power playu, ta se tu izkorišča maksimalno. Kar zadeva hitrost igre, pa je slovaška liga na podobni ravni kot razširjeno avstrijsko prvenstvo.
Kolikor se pogovarjam s fanti, Slovaki kar dobro poznajo Slovenijo. K temu je prav gotovo pripomogla tudi to, da so naši hokejisti na letošnjih olimpijskih igrah v Sočiju ugnali njihovo reprezentanco.
Pred tem ste v tujini igrali še na Češkem, Švedskem, v ZDA in na Hrvaškem, kje ste se najbolje počutili?
Če gledam s športnega vidika, mi je bilo zelo všeč na Švedskem, saj mi njihov stil hokeja še najbolj ugaja. Vendar pa sem se prav tako dobro počutil v vseh ostalih prvenstvih, v katerih sem igral, in to velja tudi za slovaško ligo. Med tekmovanji niti ne vidim nekih velikih razlik, vedno sem se skušal vpeljati v vsak sistem hokeja posebej in nikjer nisem imel težav s prilagajanjem.
Kako ste se navadili na življenje na Slovaškem?
Nobenih težav nisem imel. Pred tem sem na Češkem preživel štiri leta in slog življenja v teh dveh državah je precej podoben. Zelo hitro sem se navadil.
Tudi češčino govorite tekoče, zato je vse skupaj verjetno še lažje.
Da, češčino obvladam, s slovaščino sta si precej podobni. Slovaščina je nekoliko bolj mehek jezik, za primer lahko povem, da Slovaki veliko bolje razumejo hrvaščino. Sam sicer govorim s češkim naglasom in vsak misli, da sem Čeh. (smeh) Seveda jim povem, da sem Slovenec in sem se češčine naučil, ko sem tam igral hokej.
Kakšno mesto je Zvolen?
Zvolen je malo manjše mesto z okoli 40 tisoč prebivalci. Nič mu ne manjka, ima vse, kar potrebuješ. Kar zadeva arhitekturo, bi lahko rekel, da je v koraku s časom. V Zvolnu ni čutiti socialističnega pridiha.
Najdaljša pot traja približno dve uri in pol. Tekme se igrajo ob petih popoldne, domov pa pridemo že okoli pol enajstih zvečer.
V katerem delu mesta živite?
Živim v središču mesta, tako da imam vse blizu. Do strogega središča imam dve minuti, do dvorane pa deset minut hoje.
Živite v stanovanju ali v hiši?
V stanovanjski hiši, z Damjanom Dervaričem sva si našla stanovanje, veliko sto kvadratnih metrov.
Ali vam ga je priskrbel klub ali ste ga našli sami?
Vse je uredil klub. Stanovanje je bilo že opremljeno, tako da se s tem ni bilo treba posebej ukvarjati. Manjkala je le televizija, ampak bova v kratkem uredila tudi to. (smeh)
Koliko znaša najemnina?
Najemnina je nižja, kot denimo v Ljubljani, za to stanovanje, v katerem živim, znaša približno 400 evrov mesečno. Tudi sicer so nepremičnine cenejše, lastnik mi je povedal, da je cena tega stanovanja, kot sem omenil že prej, je veliko sto kvadratnih metrov in se nahaja v središču mesta, sedemdeset tisoč evrov.
Vam najemnino plačuje klub?
Da, najemnino plačuje klub.
V kakšnih odnosih ste s sosedi, ali vedo, da ste hokejist?
V tem stanovanju sem šele dober teden, tako da se za zdaj še nisem imel časa spoznati s sosedi. (smeh)
Ali vas ljudje v mestu prepoznajo?
Glede tega imam za zdaj mir, kar mi tudi bolj ugaja. Mogoče me bodo prepoznali, ko se bo začelo dogajati, se pravi med sezono.
Nogomet je na Slovaškem verjetno šport številka ena, ali je to vseeno mogoče hokej?
Kolikor sem spremljal te stvari, imam občutek, da je šport številka ena vendarle hokej. Ljudje množično spremljajo ekipo Slovana iz Bratislave, ki igra v ruski ligi KHL. Kar zadeva obisk na naših tekmah, lahko rečem, da so navijači precej zahtevni. Če ekipa igra dobro in na lestvici drži visok položaj, potem jih je na tekmah več.
Imate na voljo klubski avto?
Da, oziroma če sem bolj natančen, ga ravno pričakujem. (smeh)
Zvolen je bolj mirno mesto, ne dogaja se prav veliko. Je pa petnajst kilometrov od tu Banska Bystrica, ki je študentsko mesto in posledično se tam dogaja veliko več.
Kakšni vozniki so Slovaki?
Slovaki kar spoštujejo prometne predpise. Pri njih velja zakon, da mora imeti voznik 0,0 promila alkohola, česar se strogo držijo in se glede tega ne šalijo.
Kakšen vozni park je na Slovaškem?
Glede tega sem bil malo presenečen, vozni park je kar v redu, tako da gredo tudi na tem področju v korak s časom. Res je, da se včasih na cesti najde tudi kakšna stara škoda, ampak so te že precej redke.
So vas že kdaj ustavili policisti?
Ne, za zdaj me še niso ustavili policisti. (smeh)
So kazni visoke?
Tega pa ne bi vedel, ker se niti nisem pozanimal.
Koliko stane liter bencina?
Lahko povem, da je liter dizla približno 1,4 evra.
Kako potujete na gostovanja?
Zvolen na srečo leži v osrčju Slovaške, tako da se na gostovanja vozimo z avtobusom. V zadnji sezoni smo imeli klubski avtobus, ki je bil povsem normalen, tako da s tem ni nikakršnega problema. Najdaljša pot traja približno dve uri in pol. Tekme se igrajo ob petih popoldne, domov pa pridemo že okoli pol enajstih zvečer. To je nekaj, kar mi res zelo ugaja.
So ceste po državi dobro urejene?
Nekje so bolj urejene, nekje malo manj.
Kako je organiziran javni prevoz?
V Zvolnu vozi mestni avtobus, poleg tega so priljubljeni tudi taksiji.
Kako Slovaki poznajo Slovenijo?
Kolikor se pogovarjam s fanti, Slovaki kar dobro poznajo Slovenijo. K temu je prav gotovo pripomogla tudi to, da so naši hokejisti na letošnjih olimpijskih igrah v Sočiju ugnali njihovo reprezentanco.
Seveda najbolj pogrešam družino, imam desetmesečno hčerko in zdaj sta z ženo ravno prišli na obisk. To mi najbolj manjka.
Ste se na Slovaškem morda srečali s kriminalom?
Osebno se s kriminalom nisem srečal. Vendar pa vem, da je tu v našem mestu pred približno mesecem dni neki moški okoli šeste ure zjutraj napadel žensko in ji pobral vse stvari. To je tudi vse, kar znam povedati na to temo. Ne morem reči, da se prav dosti dogaja, občasno pa prav gotovo, ampak tako je povsod.
Se močno pozna gospodarska kriza, je na ulici veliko brezdomcev, beračev?
Nekaj beračev se da videti, ampak jih ni veliko. Drugače pa sem se ravno pred kratkim pogovarjal z enim od soigralcev, ki mi je dejal, da je vlada oziroma da so ljudje na položajih precej pokradli. Očitno je tako povsod, saj se po slišanem nikakor nisem mogel izogniti primerjavi s Slovenijo. (smeh)
Kakšna je hrana na Slovaškem in kako vam je všeč?
Hrana na Slovaškem mi je zelo všeč. Takoj mi je na misel prišla tukajšnja pica, nad katero sem bil res prijetno presenečen. Nisem si mislil, da bo tako dobra. Hrana je precej podobna tisti, ki jo imamo v Sloveniji, seveda imajo tudi svojo domačo kuhinjo, ampak v celoti gledano, lahko o tukajšnji hrani govorim zelo pohvalno.
Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Večina trgovin v Zvolnu dela do osme ure zvečer. Imajo pa tudi eno res veliko trgovsko središče, ki je odprto 24 ur na dan.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
V trgovini sem videl Unionov radler z okusom grenivke. (smeh)
Kakšne so cene v trgovinah, če jih primerjate s slovenskimi? Kaj pa cene v restavracijah?
Imam občutek, da je hrana malo cenejša. Nekatere uvožene stvari stanejo približno toliko kot pri nas, ampak skupno gledano so trgovine cenejše. Tudi v restavracijah so nižje cene kot pri nas. Sicer je res, da Zvolen ni glavno mesto tako kot Ljubljana, ampak cene tu so občutno nižje.
Ali ste mogoče okusili nočno življenje v Zvolnu? Je mesto živahno ponoči?
Zvolen je bolj mirno mesto, ne dogaja se prav veliko. Je pa petnajst kilometrov od tu Banska Bystrica, ki je študentsko mesto in posledično se tam dogaja veliko več. V mestu je nekaj klubov, vendar še nisem imel priložnosti, da bi šel ven.
Imate prijatelje tudi zunaj hokejskih krogov?
Bolj ali manj se družim s soigralci. Do zdaj sem spoznal enega navijača, tako da se včasih srečamo in kakšno rečemo, večino časa pa preživim v družbi hokejistov.
Slovaki so kar odprt narod, vsaj ti ljudje, ki jih poznam v Zvolnu in so povezani s hokejem. Zelo lepo so me sprejeli, nobenih težav ni bilo.
Dejali ste, da zdaj televizije še nimate. Kaj pa v lanski sezoni, ste na televiziji spremljali bolj slovaške programe? Imajo filme sinhronizirane?
Televizijo bom kmalu dobil. Lani sva z Galom Korenom bivala v apartmaju predsednika kluba, ki je v središču mesta. Tam sva imela vse, tudi televizijo. (smeh) Imela sva kopico programov, veliko pa sva seveda gledala hokej, predvsem ligo KHL. Tudi v tem stanovanju imamo urejeno vse potrebno, kar zadeva programe, samo še televizijo čakamo. Slovaki imajo filme sinhronizirane, kar me sploh ne moti, ker razumem jezik. V kinu pa jih lahko gledaš tudi v originalu in so opremljeni s slovaškimi podnapisi.
Ali berete slovaške časopise?
Če grem na kavico in dobim časopis v roke, ga malo prelistam, predvsem šport in kakšen trač. Bistvo je, da mi mine čas. (smeh)
Morda poslušate slovaško glasbo?
Da bi jo prav poslušal, to ne, jo pa slišim na radiu.
Kako bi opisali Slovake?
Slovaki so kar odprt narod, vsaj ti ljudje, ki jih poznam v Zvolnu in so povezani s hokejem. Zelo lepo so me sprejeli, nobenih težav ni bilo. Težko govorim za ostale, saj jih niti ne poznam. Vendar se mi ti, ki sem jih spoznal, zdijo prijazni, ampak saj veste, kako je, povsod se najdejo prijazni ljudje in tudi tisti drugi. Ko greš v restavracijo ali na kavo, so tam vsi prijazni. Mogoče name malo drugače gledajo, ker obvladam jezik, ampak vseeno mislim, da do tujcev niso zaprti in nesramni.
Kakšne so Slovakinje?
Povsod se najdejo lepa in malo manj lepa dekleta in prav nič drugače ni niti na Slovaškem. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo na Slovaškem?
Ne vem, kaj bi izpostavil, mogoče kar hrano, nad katero sem bil res prijetno presenečen. (smeh) Morda bi dodal še to, da je mesto zelo čisto.
Kaj vas najbolj moti oziroma kaj pogrešate?
Seveda najbolj pogrešam družino, imam desetmesečno hčerko in zdaj sta z ženo ravno prišli na obisk. To mi najbolj manjka. Še dobro, da je tehnologija tako napredovala, da se vsaj lahko vidimo in slišimo prek skypa in facetima.
Žena in hči ne bosta živeli z vami?
Ne, vsak mesec bosta prišli za nekaj dni na obisk.
Slovenijo imam rad, v njej se dobro počutim in je ne bi zamenjal za katero drugo državo.
Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli na Slovaškem?
Ne spomnim se, da bi se mi zgodilo kaj takega, kar bi lahko izpostavil.
Stari ste 30 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Seveda bi rad še nekaj let igral hokej, to je stvar, ki jo imam rad in jo tudi najbolje znam. Upam, da mi bo zdravje dovoljevalo, da se bom z njim lahko ukvarjal še vsaj pet ali šest let. To so moji skromni cilji. Ko je človek malo starejši, začne tako razmišljati, vsaj jaz tako razmišljam, da bom zdrav, brez poškodb, kar mi bo omogočalo, da še naprej opravljam posel, ki ga najbolje znam.
Bi po končani karieri morda živeli na Slovaškem?
Ne, ne, vrnil se bom domov. Slovenijo imam rad, v njej se dobro počutim in je ne bi zamenjal za katero drugo državo.
