Kako to, da ste se odločili za Slovenijo?
Lani je bilo za mano burno poletje. Budućnost mi je že pozimi ponudila pogodbo, ki pa je nisem želel podpisati, saj sem želel poleti zapustiti klub. Sicer bi moral oditi že pozimi, a se je nekaj zapletlo, zato sem v Budućnosti ostal še pol leta. Poleti so me silili, da bi podpisal novo pogodbo, a nisem hotel. Želel sem oditi, narediti korak naprej v svoji karieri. Vse leto sem imel klub, a se je tudi to zapletlo, takrat pa je prišla Olimpija. Pozanimal sem se, ali bom igral. Vedel sem, kakšen je klub, kakšna je država, najpomembneje je bilo, da igram, saj sem mlad igralec in potrebujem minutažo. Olimpija je predstavila pogoje mojemu klubu, ki me je poklical, nato pa sem takoj prišel sem. Podpisal sem pogodbo in tako se je vse začelo.
MARKO VUKČEVIĆ
rojen: 7. junij 1993
država: Črna Gora (Podgorica)
šport: nogomet
klub: Olimpija Ljubljana
Ste imeli še kakšno ponudbo iz tujine?
O tem se je samo govorilo, v klub pa je prišla samo ena ponudba, in sicer od lizbonskega Sportinga, kar se je zgodilo že lanskega februarja. Takrat sem že imel težave s svojim klubom, nisem takoj šel in prišla je Olimpija. Sicer pa ni bilo nič konkretnega, bilo je nekaj govoric, to pa je bila edina konkretna ponudba.
Podpisali ste štiriletno pogodbo, to se zdi kar dolga doba.
Da, zdi se dolga doba, ampak sem mlad igralec in tako so želeli. Je veliko, a tako smo se dogovorili, vendar grem lahko ob vsakem prestopnem roku.
Kakšna je razlika med slovensko in črnogorsko nogometno ligo?
Začel bom pri pogojih za delo, pri teh se Črna gora ne more primerjati s Slovenijo. Slovenija je na precej višji ravni, tu ima vsak stadion reflektorje, pri nas pa le eden ali dva. Zelo redko se igrajo večerne tekme, tu pa ves čas. Tudi igrišča so boljša, pogoji za delo, za trening so veliko, veliko boljši. Kar zadeva kakovost, sta tekmovanji na približno enaki ravni, morda je slovenska liga vseeno malo močnejša. V slovenski ligi se veliko dela na teku in pozicijski igri, medtem ko se v Črni gori to zanemarja, igra se bolj sproščeno. Tukaj pa se dela na pozicioniranju ekipe. Kar zadeva obisk tekem, na našem derbiju v Črni gori nikoli ne bo toliko ljudi kot na derbijih med Mariborom in Olimpijo. Na ostalih tekmah je obisk približno enak, ampak na derbiju ni bilo še nikoli toliko gledalcev.
Kaj ste na splošno vedeli o Sloveniji, preden ste prišli sem?
Vedel sem, da ima Olimpija nov stadion in odlične pogoje za delo, da je to velik klub v Sloveniji in da sta na približno enaki ravni z Mariborom. O državi sem vedel, da je majhna, in ob prihodu sem na facebooku zasledil, da je Slovenija kot ulica v Evropski uniji, kar me je nasmejalo. Vedel sem, da je lepa država, čeprav je majhna, se tu lahko marsikaj vidi.
Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Ne, nisem poznal. Mogoče sem, ampak se zdaj ne morem spomniti. (smeh)
Slovenci od ponedeljka do petka ne živijo, v tem času obstaja samo delo, delo in delo. Sprostijo se šele v soboto in nedeljo. Pri nas pa je vseeno, ali je nedelja ali ponedeljek, vse je pomešano, delo, nedelo, zabava.
Prihajate iz Podgorice, zdaj ste v Ljubljani, kako bi primerjali obe prestolnici?
Podgorica je majhno mesto. Ljubljana je malo večja, zdi se mi družinsko mesto in je res izjemno lepo za življenje. V Podgorici je vzdušje nekoliko bolj sproščeno in hitrejše, Ljubljana pa je res mirno, družinsko mesto.
Ali je Slovenija zadovoljila vaša pričakovanja?
Je, mogoče sem pričakoval še nekoliko manj. Ampak država je res prelepa, tudi nogometna liga je močna, vsak lahko premaga vsakogar in v vsakem moštvu lahko na površje pride kakšen nov igralec. Liga je zanimiva. V vsakem primeru je to stopnica višje v moji karieri.
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Mami in očetu je vedno težko. Prijatelji pa so vedeli, da si zaslužim oditi, in so to dobro sprejeli. Rekli so mi, naj grem v Slovenijo, saj bom s tem naredil korak naprej, da bom napredoval.
Vam ni nihče rekel, da boste naredili korak nazaj, saj v državah nekdanje Jugoslavije Slovenci veljamo za bolj smučarsko državo?
Ne, ne, nihče mi ni rekel tega. Navsezadnje je Slovenija v središču Evrope, od tu se gre lahko kamorkoli. Liga je precej bolj gledana, več je menedžerjev. V Črni gori ni tako, tam te gledajo na eni tekmi v sezoni. Tu pa sta blizu Avstrija in Italija, gledajo vsako tekmo, nikoli ne veš, kdaj te bodo videli.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prišli v Slovenijo?
Bil sem vesel, ker sem prišel v Ljubljano, v tak klub. Prva misel je bila, da delam, napredujem in igram, kar se da dobro.
Katere jezike govorite?
Govorim samo angleško, ne ravno popolno, in srbsko. (smeh)
Včasih me zagrabi panika, pogrešam vse, starše, mamino hrano in te stvari, ampak to naslednji dan mine.
Katera je bila prva beseda, ki ste se je naučili v slovenščini?
Prva, naj malo pomislim. Mogoče je bilo lahko prideš sem, to rečeš natakarju. (smeh)
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Lahko in kdo, ti dve je precej težko izgovoriti, a sta zanimivi.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Najbolj mi je všeč, da je država tako urejena. Vsakdo ve, kaj želi doseči. Ni tistega, zdaj grem, ampak ne vem, kam grem, kaj bom in kako bom. Vsi vedo, kaj, kako in kam. Ta urejenost mi je najbolj všeč.
Kaj vam tu ni všeč?
Mislim, da ste malo, kako bi rekel, hladni do ljudi. Tako bi se izrazil.
Znani smo po Budvi, imamo gore, morje, Podgorico. Pri nas lahko najdete vse, kar želite, zabavo ali pa kakšen miren kraj.
Ali veste, kdo je predsednik Slovenije?
Ne, tega pa ne vem. Saj ne vem niti tega, kdo je črnogorski predsednik. (smeh)
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
Dva milijona.
Ali poznate kakšno slovensko narodno jed?
Nič takega nisem poskusil.
Ali poslušate slovensko glasbo, poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Poznam rapersko pesem Lajf bi ti dou, to je naslov, ampak ne vem imena izvajalca. Na treninge se vozim z Maticem Finkom in poslušava to glasbo.
Črnogorke so veliko lepše, tega se ne more primerjati. Slovenke so bolj sproščene.
V čem smo si Slovenci in Črnogorci najbolj podobni in v čem najbolj različni?
Kot sem rekel, Črnogorci so zelo sproščeni. Za nas velja, da smo nedelavni narod, kar je po mojem mnenju dejstvo. Ko pogledam vas, vidim, da Slovencem ni nič težko. Slovenci od ponedeljka do petka ne živijo, v tem času obstaja samo delo, delo in delo. Sprostijo se šele v soboto in nedeljo. Pri nas pa je vseeno, ali je nedelja ali ponedeljek, vse je pomešano, delo, nedelo, zabava. Pri vas greste ven samo ob sobotah in nedeljah, delovni dnevi pa so dejansko delovni dnevi. Ne bi vedel, po čem smo si podobni.
Ali ste tu spoznali kakšnega Črnogorca?
Ne, nobenega Črnogorca nisem spoznal. Pri Olimpiji igra Enis Đurković, ki je po rodu Črnogorec. Spoznal sem Srba, sosed je iz Makedonije, ki je bil med vojno v Črni gori.
Če bi kdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Tu so bili moji prijatelji in smo šli na Bled, ki je zelo lep. V Ljubljani smo bili v starem delu mesta. Šli smo v Trst, morali bi obiskati še Postojnsko jamo. Ampak Bled mi je res zelo všeč.
Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil tu?
Zjutraj sem se odpravljal na trening, avto pa imam vedno parkiran pred blokom. Ko sem hodil proti njemu, ga niti nisem videl, ker je bilo okoli toliko drugih avtomobilov. Potem sem opazil, da nimam registrskih tablic. Ko sem prišel na drugo stran avta, sem videl, da so mi vzeli celo kolo. (smeh) Pogledal sem na uro in videl, da bom zamudil trening. Poklical sem soigralce in jih prosil, če me lahko pridejo iskat. To je bil prav gotovo najbolj smešen trenutek. Kar je najhuje, vzeli so mi platišče in gumo, pustili pa so mi dvigalko, ki je vredna toliko kot tisti dve stvari skupaj. Vozil sem mazdo 2, majhen avto, zato sta tudi platišče in guma majhna.
Ali se v prostem času več družite s tujci ali s Slovenci?
Največ se družim s soigralci Đafićem, Djermanovićem, Kostićem in Rodićem.
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
Včasih me pokličejo Vukče, včasih Marko, včasih Crnogorac, Mare, to je to.
S kom živite tu?
Trenutno živim sam.
V življenju ni nič bolj pomembno od zdravja, sreče in družine.
Ali vas pesti domotožje?
Včasih me zagrabi panika, pogrešam vse, starše, mamino hrano in te stvari, ampak to naslednji dan mine. Vendar pogrešam dom.
Kako pogosto se vračate domov?
Prišel sem konec avgusta, v začetku septembra. Takrat sem vsak mesec imel reprezentančno akcijo, septembra, oktobra, novembra. Zdaj pa nisem bil doma od devetega januarja. Po koncu sezone se vračam domov.
Če bi želeli povedati eno zanimivo stvar o Črni gori, kaj bi rekli?
Verjemite mi, v Črni gori je vse zanimivo. Znani smo po Budvi, imamo gore, morje, Podgorico. Pri nas lahko najdete vse, kar želite, zabavo ali pa kakšen miren kraj. Z družino greste lahko v gore, poleti pa bo odlična destinacija za zabavo Budva. To je to, ponudil bi naše Primorje.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Seveda bi. Vi ste v Evropski uniji, potem tu ne bi bil tujec. (smeh)
Kje bi bolje živeli s plačo, ki jo dobivate tu, v Črni gori ali v Sloveniji?
V Črni gori. Življenje v Sloveniji je dražje kot pri nas.
Stari ste 20 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Ne vem. To je odvisno od več stvari, treba je imeti srečo. Odvisno od položaja, ki te lahko enkrat pelje v eno smer, drugič spet v drugo. Kljub temu pa je vse odvisno od mene. Tako kot bom igral, tako bodo prihajale ponudbe. Poleti bo vse odvisno od predsednika kluba. Lahko da bom imel ponudbo, pa on ne bo zadovoljen, ali obratno, odvisno od položaja. Gledati moram, kaj je najboljše zame in kaj je najboljše za klub.
Kdo je po vašem mnenju najbolj priljubljen Črnogorec na svetu?
To so nogometaši, mislim, da Mirka Vučinića vsi poznajo, zdaj pa tudi Stevana Jovetića. Mislim, da sta onadva najbolj znana. Mogoče je znan tudi naš prejšnji predsednik Milo Đukanović.
Ali ste poleg nogometa tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Z Iveljo in Nikezićem sem nameraval iti na košarko, ko je bil tu EuroBasket. Vendar sem imel neki sestanek, moral bi kupiti vstopnico, a mi potem ni uspelo.
Kaj mislite o slovenskih ženskah?
Črnogorke so veliko lepše, tega se ne more primerjati. Slovenke so bolj sproščene. V Črni gori so dekleta vedno urejena, tudi ko gredo v trgovino, se uredijo. Tu pa so bolj sproščene, kar mi je zelo všeč.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Rad bi povedal, da v življenju ni nič bolj pomembno od zdravja, sreče in družine, tako da vsem želim veliko sreče in zdravja, to je najbolj pomembno.
