Katja Višnar in Ola Vigen Hattestad: On obožuje štruklje, ona njegovo serenado

Kljub nekoliko deževnemu in kislemu vremenu sta Katja in Ola nasmejana in dobre volje prispela v lokal ob Blejskem jezeru. Kako tudi ne, zelo zagnana in motivirana se že vse od začetka maja pripravljata na novo sezono, ki se nezadržno približuje.

Zadnjih nekaj tednov sta preživela v Sloveniji, kjer sta uživala v lepotah Krasa, se udeležila prijateljičine poroke in trdo trenirala za to, kar rada počneta že od malih nog. "Svoje prve smučarske korake sem naredila s starši, saj smo skoraj ves prosti čas preživljali v naravi, nato pa me je navdušil še učitelj športne vzgoje, ki je videl, da zelo dobro tečem kros, in me je povabil v klub. Prej sem šest let plesala, toda ko sem prišla v klub in sem bila edino dekle med fanti, sem ostala in ples popolnoma opustila (smeh)," je svoje prve smučarske korake opisala Katja, ki so jo pri smučarskih tekih navdušili predvsem različne vrste treningov in dejstvo, da je lahko veliko časa preživela v naravi.

Čeprav pravi, da v tistih letih ni veljala ne za najbolj nadarjeno ne za najbolj zagnano, jo je naprej gnala želja po preživljanju časa v naravi in druženju. "Še vedno se zelo dobro spomnim svoje prve tekme in predvsem tega, da mi je bilo vse skupaj mučno in da sem veliko raje trenirala kot tekmovala. Vedno pa sem bila tako dobra, da sem se vključila v mladinsko reprezentanco in sodelovala na najpomembnejših tekmah. Pozneje sva s trenerjem ugotovila, da sem hitra in eksplozivna, zato sem se začela usmerjati v sprinterstvo," je dodala Katja, ki je nato že na svoji prvi tekmi svetovnega pokala v Düsseldorfu osvojila točke in napovedala začetek uspešne kariere.

Na drugi strani je bil njenemu partnerju Olu ta šport od rojstva položen v zibko, odkar pomni, se je ukvarjal z enim od zimskih športov, ki so na Norveškem del vsakdana. "Nad teki sem se navdušil, ko sem gledal olimpijske igre leta 1994 v Lillehammerju. Takrat sem bil star enajst let in takrat se je zame začelo zares, čeprav sem se v mlajših letih ukvarjal predvsem z rokometom in nogometom," nam je zaupal mirni Norvežan, ki se je kljub ljubezni, ki jo še vedno goji do obeh športov z žogo, predvsem zaradi svojega idola Bjorna Daehlija odločil za smučarski tek. "Smučarski teki imajo na Norveškem povsem drugačno tradicijo kot na primer v Sloveniji. Ko sem začel svojo smučarsko pot, sem imel veliko težav, da sem se v svoji kategoriji prebil med petdeset najboljših. Nisem bil nadarjen, temveč sem trdo delal in pozneje so prišli tudi rezultati," je razkril Ola, ki je svojo kariero kronal na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju z zlato kolajno v sprintu.

Dekle, ki mu je ob tem izjemnem dogodku prvo skočilo v objem, je prav Katja, ki mu ob strani stoji že pet let. "Ne spomnim se točno, kdaj sem jo prvič videl, nedvomno pa je bilo na enem od tekmovanj. Ko sva se spoznala, sva se začela vedno pogosteje pogovarjati. Prvič sem v Slovenijo prišel pred petimi leti, ko sem si rezerviral let do Ljubljane, in mislim, da sva bila od tistega trenutka naprej par," je začetek ljubezenske zgodbe uspešnih smučarskih tekačev zaupal dve leti starejši Ola. "Tudi jaz se ne spomnim najinega prvega srečanja, na začetku ga niti po obrazu in ne po imenu nisem prepoznala, saj je Norvežanov med tekači res veliko. Se je pa najin odnos po številnih pogovorih hitro začel razvijati," je svoj košček k mozaiku pristavila Katja in dodala, da sta si že od vsega začetka prizadevala čim več časa preživeti skupaj, pa naj bo to v Sloveniji, na Norveškem ali le med posameznimi tekmami. In tako sta še vedno razpeta in ujeta med severni in srednji del Evrope. A po petih letih sta se takšnega življenja navadila, hkrati pa prevzela najboljše iz obeh držav in uživata vsak trenutek posebej. Ola, ki se počasi uči slovensko in skuša čim več razumeti, je majhno deželo na sončni strani Alp hitro vzljubil. "Tu so mi najbolj všeč podnebje, prijazni ljudje, lepe gore. Pred nekaj dnevi sva se vrnila s potepanja po Primorskem in Goriških Brdih. Imate res veliko lepih krajev na majhnem prostoru," je z navdušenjem govoril Ola, tudi Katji pa je norveški način življenja zelo všeč, čeprav domače potice ne bi zamenjala za nič na svetu. Še najraje ima naravo, ki je v deželi fjordov res raznolika, prav tako je vzljubila tudi ljudi, ki pa imajo drugačne vrednote. "Slovenci smo bolj odprti, takoj pokažemo svojo bolj živahno naravo. Tudi Ola ima to pri Slovencih zelo rad. V nasprotju s prepričanjem mnogih so Norvežani zelo topli ljudje."

IZZIVATA DRUG DRUGEGA
To, da izhajata iz istega športa, še več, oba sta se specializirala za isto disciplino, je zanju, kot pravita, velika prednost. Ne le, da lahko skupaj preživita veliko časa, tudi velik del priprav lahko opravita skupaj, in kar je najpomembneje, pri delu se dopolnjujeta, si svetujeta. "Veliko se pogovarjava o treningih. Na Norveškem je odnos med trenerjem in tekmovalcem nekoliko drugačen, trener je zato, da tekmovalca nauči samostojnosti. Ko sem spoznal Katjo, je delala tisto, kar je pisalo v programu. Zdaj je tudi ona tista, ki me na treningih v majhnih stvareh vsakodnevno izziva," je svoj pogled na en spekter njunega odnosa podal Ola, Katja pa ga je dopolnila: "Veliko sem se naučila od celotne reprezentance, ki rada deli svoj način treningov tudi z drugimi, ničesar se ne skriva. Takoj, ko sem prišla na Norveško, so me povabili na treninge. Hitro sem se naučila njihovega načina razmišljanja, šport sem z njihovo pomočjo spoznala na nekoliko drugačen, bolj zabaven način. Res pa je, da ogromno trenirajo."

NASMEH IN POSTAVA
Čeprav sta bila Ola in Katja par že med olimpijskimi igrami v Vancouvru, je bil Soči zanju prav posebno doživetje. Izkušeni Norvežan se je veselil zlata, Katja pa je osvojila deveto mesto: "Izkušnja je bila res neverjetna, izjemen občutek je bil, da je bila ob meni in mi skočila v objem (smeh)."

Oba dodajata, da so njun odnos z veseljem sprejeli tudi ostali tekmovalci in da je med športniki, tudi med smučarskimi tekači, ogromno parov. Kako tudi ne, fantje in dekleta večino zime preživijo skupaj, kljub treningom in tekmam veliko časa preostane tudi za druženje in tako je preskočila tudi iskrica med tokratnima sogovornikoma. "Prva stvar, ki sem jo opazil pri Katji, je bil njen nasmeh. Res lep (smeh)," je priznal svetlolasi Norvežan, tudi njegova izbranka pa je odgovorila na enako vprašanje: "Najprej me je pritegnil njegov videz, toda ko sem ga nato spoznala, mi je bila njegova osebnost še bolj všeč."

ZGOLJ NJUNA MEŠANICA
April je tisti mesec, ko si lahko vsako leto vzameta prosto, zato ga izkoristita za daljši oddih, sicer pa prosti čas rada preživljata aktivno. "Rada imava potovanja in avanture, rada uživava vsak trenutek skupaj, pa čeprav so to velikokrat treningi. Rada tudi dobro jeva in kaj skuhava," je poudaril Ola, ki je spoznal tudi slovensko kulinariko. "Obožujem štruklje, vendar ne sladkane, temveč slane kot priloga mesu. Res so odlični." Pri tem ga je nekoliko 'popravila' slovenska tekačica: "Mislim, da je blejska rezina tvoja najljubša slovenska sladica." Ola pa je v smehu dodal: "Trudim se, da je ne bi preveč maral, ker redi."

Tudi Katja se je navdušila nad hrano, ki jo pripravljajo na severu, še posebej nad ribami, ki jih Norvežani jedo štirikrat na teden. Kljub vsem razlikam, majhnim in velikim, ki obstajajo med obema narodoma in državama, se dobro razumeta tudi obe družini. "Katjini starši so bili nekajkrat na Norveškem, moji so bili trikrat v Sloveniji, srečujejo pa se tudi na različnih tekmovanjih, kjer navijajo za naju. Nimajo sicer globokih pogovorov, toda res se razumejo," je razkril Ola. Simpatična in zgovorna Katja, ki si je skupaj s svojim srčnim izbrancem na Norveškem ustvarila dom, je dodala, da bi naključni mimoidoči le težko ugotovil, od kod prihajata: "Ko sva skupaj, govoriva namreč nekakšno mešanico angleščine, norveščine in slovenščine. Obstajajo določene besede, ki jih uporabljava le v določenem jeziku (smeh)."