Če bi jo želeli spoznati, bi vam svetovali, da obiščete ljubljansko Župančičevo jamo, ki je njeno zatočišče že vse življenje. Tu je edinka odraščala, tu živi še danes in še vedno z mamo Alenko. Precej časa je kot deklica preživljala tudi z dedkom in babico, prav onadva sta poskrbela, da se je od malih nog dobro počutila v vodi. "Na morje in v Terme Čatež smo pogosto hodili," je pojasnila in dodala še en vesel spomin, ko je pri osmih letih dobila sestrično ter posledično družbo: "Zelo sem uživala, ko sem lahko skrbela za njo, da sem jo tudi pestovala in podobno."
Neža je od nekdaj živela le z mamo, njena starša sta ločena, z očetom stikov več nima. "Splet okoliščin. Tako živim, tako je," je to le na kratko omenila.
Potem pa sem se spomnila, da bi plesala balet
"Ves čas sem morala nekaj početi in nikoli mi ni bilo dolgčas. Igre z žogo mi sicer nikoli niso bile pisane na kožo, precej sva se z dedkom vozila s kolesi. Veliko časa sem preživela zunaj in stran od telefonov, še posebej, če to primerjamo z današnjim časom. Spomnim se, da mi je bilo izredno fino, ko smo šli na priprave in se družili s starejšimi plavalci," se je nasmehnila ob neprecenljivih otroških, brezskrbnih spominih.
Sicer ubogljiva deklica, ki mami in starima staršema ni delala preglavic, je, kot že očitno, svoj urnik zapolnjevala s širokim spektrom aktivnosti. "Z mami sva obiskovali lutkovne predstave, hodila sem na telovadbo oziroma gimnastiko. Potem sem se spomnila, da pa bi jaz plesala balet. Pa tudi, če ga ne bi," je s kislim nasmeškom dejala. "To vsekakor ni bilo zame, niti malo," je dodala sicer še danes velika ljubiteljica baleta, ki rada obišče baletne predstave, z mamo sta že uživali tudi v muzikalih. Ena od aktivnosti je bilo tudi plavanje, kjer je vztrajala oziroma vztraja že toliko časa, da je postal Nežin življenjski slog.
Naša plavalka je tudi ljubiteljica živali, nekdaj je imela tri hrčke. "Ko je prvi poginil, sem morala na isti dan že dobiti novega," je priznala danes lastnica dolgodlakega škotskega mačka Štefa. "Tak ogromen, kraljevski je, ima res dolgo dlako," je najboljša slovenska plavalka ponosno opisala ljubljenčka.
Za šole v naravi mi je bilo povsem vseeno
Ko smo se z njo vrnili v šolske klopi, je ob globokem vzdihu sprva nelagodno zamomljala. Šola nikoli ni bila na prvem mestu, je dejala. "Ni bilo tako, da mi ne bi šlo, a vse sem delala z odporom. Ni se mi dalo hoditi v šolo, težko sem našla motivacijo. Jaz sem ob plavanju delala šolo, in ne obratno," je razložila: "Nikoli mi tudi ni bilo težko izpustiti kakšne šole v naravi, maturantskega izleta in podobno. Za to mi je bilo povsem vseeno in še danes mi ni prav nič žal."
"Veliko lažje sem se ukvarjala s številkami, kot da bi se morala učiti na pamet," je izpostavila bolj ljubi del pouka in v smehu dodala: "Vseskozi sem obkrožena s številkami."
Pred dobrim desetletjem se je prvič zares začela zavedati, da lahko v plavanju naredi lepo športno kariero, katere vrhunec za zdaj gotovo predstavljajo igre v Parizu, kjer je zasedla šesto mesto na 50 m prosto in na poti do finala ter tudi v tem kar trikrat popravila svoj državni rekord, 15 stotink sekunde jo je na koncu oddaljilo do kolajne.
Me moja smer zanima? V bistvu ne vem
Plavalka, ki vsako jutro ob 6. uri skoči v vodo in pravi, da je jutranji tip človeka, je šolsko pot nadaljevala na Gimnaziji Moste, maturirala in se tudi vpisala na spletni študij menedžmenta v športu, a ga lani prekinila. "Preveč je bilo vsega," je z vzdihom razložila. "To me še čaka, nekega dne bom tudi študij zaključila. Me moja smer zanima? V bistvu ne vem," je skomignila z rameni in odkimala, ko smo jo vprašali, če je kdaj razmišljala, da bi šolanje nadaljevala v ZDA, kot je to naredila Sara Isaković, njena otroška vzornica: "Tam bi bila samo številka, doma pa sem Neža. Ni mi žal, doma mi je tako lepo."
Z delfini, nenevarnimi morskimi psi in mantami
Ljubljano obožuje, razen ko pride zimski čas. "Rada imam sonce, da me ne zebe. Ljubljano ljubim, a jutranja megla, depresivna zima nista zame. Čeprav hkrati težko vidim, da bi živela kje drugje," je dejala.
Tako bi, če bi imela na voljo veliko časa in denarja, ekspresno pobegnila nekam na toplo. "Rajska peščena plaža s turkizno vodo, kjer bi snorkljala in gledala podvodni svet, plavala z delfini, nenevarnimi morskimi psi, mantami, … Vse, ki jih imam najraje, bi peljala v Avstralijo, da bi videli, kako je tam meni lepo," nam je to željo opisala Neža, ki je letos večkrat daljše obdobje živela in trenirala v deželi tam spodaj. Avstralija, mesto Gold Coast sta jo prevzela.
Spoznala ga je na valovih
Ko je doma, v prostem času zatočišče vedno najde v družbi prijateljev, ki vsi živijo blizu Župančičeve jame. "Veliko se družijo in vedno se jim lahko pridružim tudi jaz, ki me pogosto tudi po več tednov ni doma. Oni me razumejo, me poznajo, vedo, kaj in kako. Zelo se imamo fino, nikoli mi ne zamerijo, če grem zgodaj domov ali podobno," je hvaležno razlagala ljubiteljica techno in house glasbe.
Del te družbe je tudi Jan, nekaj let starejši mladenič, športni navdušenec, ki je očaral Nežo in ukradel njeno srce. "Spoznala sva se na deskanju na valovih," nam je povedala in razkrila še eno strast. Deskanje na valovih je še nekaj v čemer zelo uživa, tudi pred kratkim je na počitnicah na zahodni obali Francije uživala v "surfanju". "Da ne bo kdo mislil, da sem profesionalka," se je zasmejala: "Znam ujeti val, se peljati na njem, malo celo zaviti. To je to."
Prav mučila sem se govoriti, včasih dobesedno nisem mogla česa povedati
Ob našem pitju kave in njenem jabolčnega soka z vodo nismo mogli spregledati, da ima 24-letnica precej hripav glas. "Imela sem neke zdravstvene težave, ki so vplivale na moj glas. Zdaj je že bolje, se pa že kakšen mesec borim s tem. Je kar naporno. Zdaj je že v redu v primerjavi, kako je bilo. Še pred kratkim sem se prav mučila govoriti, včasih dobesedno nisem mogla česa povedati," je še vedno z občutno hripavim glasom pojasnila.
V gneči se ne počutim dobro
V prostem času ne bere pogosto, rada pa reši kakšno križanko, za televizijo ji skoraj vedno zmanjka časa. Tako je tudi s koncerti, niti enega še ni obiskala, na vrhu seznama pa sta Lana Del Rey in Coldplay. "Priznam pa, da nimam res velike želje, ker se v gneči ne počutim dobro, ne maram se drenjati," je pojasnila.
Svetlolasa in modrooka športnica nam ni prikimala, ko smo jo vprašali, če se rada uredi, se obleče v kaj drugega kot trenirko. "Zelo rada imam široke in dolge trenirke (nasmeh). Če oblečem kaj bolj elegantnega, mora biti predvsem lahko in udobno. Čevljev z visoko peto ne nosim, najraje imam natikače, če bi lahko, bi te nosila celo leto," je opisala svoj slog oblačenja.
Neža ni razsipna, iz vsakega kraja, ki ga obišče, domov prinese spominski magnet, si pa občasno privošči kaj za dušo. "Mislim, da mora denar krožiti. Da, dobro ga je nekaj dati na stran, ampak mislim, da si mora vsak vsakega toliko časa privoščiti kaj posebnega, če imaš možnost, seveda. Tako razvajanje ti napolni dušo in te razveseli," je pojasnila.
Argentinsko sonce, ribica, francoski rogljiček in Štef
Adrenalina ji predvsem na tekmah ne manjka, a še vedno jo ta privlači zunaj vode. Z zip-linom se je že spustila, toda hkrati do kakšnih hujših podvigov pristopa precej rezervirano. Ko smo jo vprašali, česa jo je najbolj strah, nas je z odgovorom osupnila. "Strah me je, da bi se utopila. In mislim, da tako razmišlja veliko plavalcev. V morju plavam le, če vidim, kaj je pod mano," je priznala in pokimala, da raje šteje ploščice, kar plavalcem pogosto pripisujemo, ko trenirajo: "Vedno bom raje šla na bazen, tudi če je morje povsem zraven."
Z vodo je povezana tudi ena njenih tetovaž. Na zapestju levice ima malo simpatično ribo, višje najdemo olimpijske kroge in francoski rogljiček, ki jo bo vedno spominjal na OI v Parizu. Na rami ima sonce z argentinske zastave, ki jo spominja na velik uspeh z olimpijskih iger mladih, na mečih ima tetovažo mačka Štefa.
Včasih se prav mučim, ko moram jesti
Velika ljubiteljica sušija in sladoleda najraje kuha preproste in hitre jedi. "Najboljše pa tako kuha moja babica," jo je ponosno pohvalila in pojasnila, da ima včasih pri prehrani velike težave: "Moram paziti, da dovolj pojem, rabim gorivo. Veliko moramo jesti in včasih je res težko, včasih se prav mučim, ko moram pojesti veliko količino hrane."
Mogoče bi bila tista mama, ki zjutraj hodi na pilates
Pri 24 letih ve, da bo gotovo plavala vsaj še en olimpijski cikel, torej najmanj štiri leta. Kaj bo sledilo, ko bo kopalke in plavalno kapico obesila na klin, ne ve. Nekega dne si želi ustvariti družino, mogoče se celo poročiti na kakšni plaži, a pravi, da o tem v tem času niti malo še ne razmišlja. "Ko bom končala s plavanjem, se hočem od tega posloviti zadovoljna. Da bom to kariero sklenila mirna, da bom s tem, kar sem naredila, živela, da si ne bom česa očitala," je odločeno dejala.
"Kaj bom počela po tem, ne vem. Mogoče bi skrbela za otroke, pospravljala in kuhala, bila tista mama, ki zjutraj hodi na pilates," se je svojim besedam smejala športnica, ki je ta hip zaposlena v vojski Republike Slovenije. "Mogoče pa bi ostala tudi v tej, ne zdi se mi slabo," je ob pogledu v prihodnost še pokimala Neža Klančar.
