Slovenija v letošnjem letu obeležuje stoletnico prvega prenosa elektrike med dvema krajema. Pred natanko sto leti je bila električna energija prvič prenešena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do razdelilne transformatorske postaje Laško. To je bila prelomnica, ki je spremenila tok časa: z njo se je na Slovenskem začela elektrifikacija, ki je tudi v naših krajih omogočila industrijsko revolucijo.
Elektrika. Nevidna sila, ki napaja naš vsakdanjik, je vseprisotna in nujna za obstoj družbe. Tako zelo je samoumevna in vpeta v naš obstoj, da jo opazimo šele, ko je zmanjka. Pa vendarle je naša realnost, ki temelji na tej dobrini, izjemno kratkega veka. Še pred nekaj desetletji so bili dolgotrajnejši električni mrki nekaj običajnega, pred dobrim stoletjem se je svet šele srečeval s prvimi električnimi žarnicami in parnimi stroji. Začetek elektrifikacije je tako neobhodno povezan z razvojem moderne družbe in industrijske revolucije, ki je dala temelje sodobnemu gospodarstvu. Jubilej bomo zato v družbi ELES v začetku oktobra tudi slavnostno obeležili.
Čeprav majhna, je bila Slovenija nenehno v koraku s časom že od začetka razvoja elektrifikacije. Medtem ko so žarnice na Slovenskem zasvetile v osemdesetih letih 19. stoletja, so prvi trifazni izmenični daljnovod vzpostavili leta 1897 v hidroelektrarni na Fužinskem gradu. Kot prelomnico v razvoju elektroprenosne dejavnosti na Slovenskem pa štejemo vzpostavitev prenosne povezave med Hidroelektrarno Fala in razdelilno transformatorsko postajo Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to.
Pospešek elektrifikacije in industrializacije
Ta povezava je sprožila skokovit družbeni in industrijski napredek, tudi zato, ker je bila hidroelektrarna Fala takrat najsodobnejša hidroelektrarna v Evropi. Investitorji hidroelektrarne, ki je bila zgrajena za potrebe tovarne dušika Ruše, so bili Švicarji, ki so kapitalsko obvladovali tudi tovarno.
Z izgradnjo dvosistemskega 80 kilovoltnega daljnovoda od hidroelektrarne Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP) Laško leta 1924 je bil v Sloveniji in tudi širši regiji prvič omogočen prenos električne energije na daljše razdalje. Ta prva daljnovodna povezava je bila dolga kar 77 kilometrov. Takrat so v Laškem za upravljanje in vzdrževanje RTP prvič zaposlili štiričlansko ekipo, ki so jo sestavljali obratovodja, dva stikalca in ključavničar. Še istega leta so RTP Laško povezali tudi s Termoelektrarno Trbovlje, hkrati pa je bilo v tem obdobju vzpostavljeno še prvo paralelno obratovanje v večjem obsegu. A tisti prvi prenos pomeni začetek razvoja elektroprenosne dejavnosti na Slovenskem, ki jo danes opravlja družba ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Tako slednja kot njene predhodnice pravzaprav vse odtlej nenehno upravljajo in skrbno razvijajo stabilno in zanesljivo elektroenergetsko omrežje. To je namreč v minulem stoletju neprenehoma raslo, se širilo in povezovalo, hkrati so gradili hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi, ter termoelektrarne. Elektrika je postopoma prihajala v vse bolj oddaljene kraje. 110 kilovoltno povezavo so prvič uvedli med drugo svetovno vojno leta 1943. Nato je nastopil čas, da se Slovenija poveže tudi navzven.
Povezani s svetom
To se je zgodilo pred šestdesetimi leti, leta 1964 z ustanovitvijo regionalne skupine SUDEL, ki je povezovala Slovenijo, Avstrijo in Italijo, ter omogočila povezovanje slovenskega omrežja z zahodno Evropo. Mednarodno povezovanje, ki so ga vzpostavili pred šestdesetimi leti, se danes le še krepi. Elektroenergetski sistem Slovenije je tesno povezan s sosednjimi in je del evropskega energetskega trga, ki omogoča čezmejno trgovanje z električno energijo. ELES je aktiven član vseevropskega združenja sistemskih operaterjev ENTSO-E, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju zanesljivega evropskega energetskega omrežja.
V družbi ELES skupaj s tujimi partnerji ves čas razvijajo tudi inovativne storitve in projekte, kot so SINCRO.GRID, NEDO in GreenSwitch, ki bodo Sloveniji – in Evropo- pripeljale v zeleno prihodnost. To je namreč izziv, s katerim je soočen ne le slovenski, ampak pravzaprav vsi globalni elektroenergetski sistemi. Zeleni prehod v ogljično nevtralno družbo bo do leta 2050 zahteval gradnjo številnih novih, brezogljičnih virov energije ter krepitev prenosnega in distribucijskega omrežja, ki bo omogočalo razpršeno proizvodnjo, uvajanje novih tehnologij, pretvorbo v vodik, hrambo energije …Družba ELES kot članica Vodikovega konzorcija tudi na področju takšnih novih tehnologij še enkrat več orje ledino.
