Tekma sezone. Tekma za biti ali ne biti. Tekma, ki je odločala o uspešnosti sezone za Cedevito Olimpijo. Vseh teh oznak so se Ljubljančani pred dvobojem z Bešiktašem dobro zavedali. Vsem je bilo jasno, kaj je na kocki. Vedeli so, da zmaga odpira vrata v sanje ljubljanskega občinstva in vedeli so, da poraz pomeni padec v ponovno apatijo v stoženski dvorani. Vsaj do končnice lige ABA. Z vsem tem v misli so se košarkarji Olimpije podali v boj z Bešiktašem v osmini finala eurocupa.
Bilo je to tudi ponovno soočenje s krvnikoma ljubljanske zasedbe izpred treh let, ko se je v Stožicah nazadnje igrala tekma takšnega pomena. Takrat sta glavni trener Dušan Alimpijević in Derek Needham zastopala barve Bursasporja, zdaj sta v slovensko prestolnico prišla v črno-beli opremi Besiktasa.
Glede na pomembnost tekme je bila seveda tudi kulisa v največji slovenski dvorani drugačna, kot smo tega vajeni v tej sezoni. Lepo popolnjen zeleni ring je – sicer nekoliko zadržano – za uvod zapel Malo teraso. Zadržan je bil tudi uvod na parketu, Turki so hitro povedli s košem ob osebni napaki, na drugi strani pa se je 24 sekund izteklo brez pravega zaključka zmajev. Vseeno so se kmalu zbudile tako tribune – za to so s kakšno odločitvijo, ki jim ni bila všeč, poskrbeli tudi sodniki – kot košarkarji, ki so držali stik z močno turško zasedbo. Prvič pa je gledalce na noge spravil francoski čudežni deček Joan Beringer, ki je z zabijanjem ob osebni napaki in zadetim prostim metom poskrbel za izenačenje pri 13 točkah. Ko je 18-letnik še enkrat ponovil nalogo in v protinapadu in domačo zasedbo popeljal v vodstvo, je bilo vzdušje na tribunah primerno tekmi. Sledilo je še eno zabijanje Beringerja in trojka kapetana Blažiča, nalet in evforijo pa je bil primoran s timeoutom ustaviti Alimpijević. To mu je uspelo, Besiktas je še do konca četrtine spet prevzel pobudo in si priboril minimalno prednost s 24:23.
Tekma se je tudi v drugi četrtini nadaljevala v egalu, dokler ni dvorane močno razjezila odločitev sodnikov, ki so Devinu Robinsonu sodili tehnično napako zaradi simuliranja, ob zahtevi Zvezdana Mitrovića, da si ogledajo posnetek, pa so zgolj odmahnili z roko, to pa je Turkom pomagalo do prednosti šestih točk. Težave v napadu so tudi Mitrovića prisilile v prvo minuto odmora, a ta ni imela takojšnjega vpliva. Besiktas je svojo prednost še povečal na enajst točk, črnogorski strateg Olimpije, ki se je vse bolj jezil na svoje varovance, pa jih je še enkrat poklical na zagovor. Po njem je Danilo Tasić zgrešil dva prosta meta, na drugi strani pa je sledil odprt met za tri točke in prednost se je povišala že na boleče visokih 13 točk. Trojka Bryntona Lemarja in dva koša Alekseja Nikolića – ob enem je zadel še dodatni prosti met – sta jo do polčasa stopili na bolj prebavljivih sedem točk, kar je ponovno obudilo tudi upanje med domačimi navijači.
V začetku drugega polčasa ga je dodatno zbudil koš Stewarta in izgubljena žoga Turkov, ki je privedla do enega zadetega prostega meta Beringerja, ki je prednost znižal na le štiri točke. Z enakovredno serijo košev na obeh straneh sta ekipi ohranjali to razliko, dokler ni Nikolić s trojko Turke naredil dosegljive v enem napadu, Stewart pa jih je ujel in s še eno trojko Ljubljančane popeljal v vodstvo z 58:57. Prednost gostov je bila izničena, tekma se je simbolično začela od začetka. Dvorana je bila ponovno vse glasnejša, vedno več ljudi je tekmo spremljalo stoje, žvižgi ob napadih Besiktasa so bili vse glasnejši, kot tudi vzkliki zadovoljstva ob vsakem košu domačinov. To je bila spet ena tistih tekem, ki jih je Ljubljana v zadnjih letih tako pogrešala. Izenačen izid je vztrajal do konca tretje četrtine, ki se je končala z minimalno prednostjo gostov z 69:68.
Zadnjo četrtino je dobro odprl Robinson, ki je z zabijanjem spet prinesel vodstvo Olimpiji, ki je že v naslednjem napadu ostala brez Andrije Stipanovića. Ta je brez pravega učinka tekmo končal s petimi osebnimi napakami. Ekipi sta še naprej ohranjali izenačen rezultat, odgovornost pa je pri zmajih prevzel Robinson, ki je postal prvi strelec tekme. Ob vse večji drami je Devante Jones po lepo izigrani akciji in prodoru pod obroč prednost Olimpije povečal na štiri točke. Ko je še enkrat zadel Robinson, ki je zbral že 21 točk, Jones pa je zadel dva prosta meta, je razlika slabih pet minut pred koncem znašala šest. A udarec za Olimpijo je prišel, ko je v naslednji akciji s peto osebno napako tekmo zaključil tudi Stewart (13 točk). Kljub temu je prednost le še rasla, dva prosta meta Lemarja sta jo slabe tri minute pred koncem povečala na 10 točk in med glasnimi domačimi navijači je vladalo prepričanje v zmago, medtem ko je skupinica turških navijačev, ki so pred tem glasno podpirali svojo zasedbo, obmolknila. Ko je minuto pred koncem trojko zadel še Jones, je bilo tekme konec, z belo zastavo pa so pomahali tudi košarkarji Besiktasa.
Bila je to tekma, kakršno je Ljubljana pogrešala in bilo je to vzdušje, ki ga v stoženski dvorani redko vidimo. Ta izjemno pomembna zmaga je Olimpijo popeljala v četrtfinale evropskega pokala, kjer Ljubljančane čaka gostovanje v Istanbulu pri Bahcesehirju. Spet bo odločala le ena tekma, le da se bodo tokrat zmaji morali znajti brez glasnih navijačev, ki bodo upali na ponovno srečanje s svojimi varovanci v polfinalu tekmovanja, ki ga Cedevita Olimpija od združitve obeh klubov še ni videla. Še pred tem Ljubljansko zasedbo čaka delo v ligi ABA, naslednja pomembna domača tekma prihaja v nedeljo ob 17. uri, ko v slovenski prestolnici gostuje Crvena zvezda.
