Bil je hladen. Bil je, kot da se ne bi nič zgodilo. Z nasmehom je pospremil svojo odločitev, ko je bolj kot kdorkoli v zgodovini šokiral svet in čez noč brez ene same besede obvestila (kaj šele opozorila) Luko Dončića in njegovega, domačega, ljubljenega Dallasa poslal v Los Angeles. In ko je pri tem Dallas svojemu velikemu junaku in ljubljencu množic v slovo namenil le nekaj skopih, hladnih pamfletov, kakršne ponavadi ob slovesu dobijo tisti igralci tretjih linij, ki klube menjajo praktično vsako sezono.
Da tak pač je, so rekli nekateri. A to ne drži. Z vsakim tem svojim dejanjem je pošiljal sporočila Slovencu, na katerega se je iz le njemu znanega razloga spravil in ga želel potolči, ponižati, prizadeti, raniti. Za hip muje prišel do živega, a že danes je Luka tisti, ki v Los Angelesu blesti in mu gre vse navdušujoče kot po maslu, medtem ko se Harrisonu njegov Dallas seseda sam vase. Za številne poškodbe v ekipi je očitno kriva slaba zdravniška služba, ne Luka - in še mnogo mnogo več je podobnih spoznanj.
Za nameček je udarila še smola. Kyrie Irving je naš človek, je tudi naš Hermano, Dončićev absolutni zaveznik, proti kateremu nimamo nič in je Luki vedno stal ob strani. Zadnje na svetu bi mu želeli kaj slabega in njegova huda poškodba kolena je tudi za nas prava športna tragedija. Toda tudi ob njej se nam na drugačen način obrača želodec, ker jo na svoj način uporablja Harrison. Da, tudi strgane križne vezi izjemnega Američana uporablja za - pošiljanje sporočil.
"Ni besed, ki bi lahko v popolnosti ubesedile, kdo je Kyrie Irving in kaj pomeni za ta klub. Kyrie je srce in duša te ekipe in mesto Dallas je objel kot svoj dom, naše navijače pa kot podaljšek svoje lastne družine. Njegova delovna ekipa in absolutna predanost svojemu poklicu sta skrojeni iz blaga velikanov. Jaz vem, živel sem to in v njem vidim isto zagrizenost in strast, kot sem ju videl v Kobeju. Vse moje misli so z njim in njegovo družino," je med drugim sporočil ob vesti, da bo Kyrie manjkal tako dolgo.
Čudovite besede, se strinjamo. A tako prekleto premišljene in dvolične - zagotovo se to strinjate vi. To je dejanje poudarjanja stvari, ki jih Irvingu sicer ne oporeka čisto nihče, a za katere so po sedmih letih v Dallasu bili (in še vedno so) še trdneje prepričani vsi navijači Mavericksov in širše v zvezi z Dončićem. Njegovo pripadnostjo, njegovo navezanostjo in ljubeznijo do mesta in kluba, njegovo zagrizenost ter pripravljenost na parketu malodane dobesedno umreti za modro barvo.
To je dejanje sramote in absurda, ki izkorišča grozno poškodbo in kruto usodo za pošiljanje sporočil. Ponovno tudi takih o etiki, delu in pripravljenosti - tega se Harrison očitno ne bo naveličal, dokler ga ne bodo (in zagotovo ga kar kmalu bodo) brcnili skozi vrata. Predvsem pa sporočil pretiranega poudarjanja vsega, kar je bilo ponižujoče skrito in namerno zamolčano, ko bi moralo najbolj pompozno na svetu pripasti Luki.
In še nekaj, ko že govorimo tem, kdaj bo Nico pri Dallasu letel. Ocene so enotne, da gredo vse te številne poškodbe na čelu s Kyriejevo Harrisonu celo na roko. Paradoksalno je namreč smole tako zelo veliko in prihaja v tako različnih oblikah, da za pravcato apokalipso pri Mavericksih ne bo mogoče okriviti direktorja. Po vsej verjetnosti se bo v tem kavlju 22 lahko za to smolo skril, češ je bila tako huda, da kakršnegakoli rezultatskega neuspeha ne bi bilo mogoče preprečiti.
In bržčas bo trajalo nekoliko dlje, da bo nedvoumno in nedvomno postalo jasno, da je izključni krivec za večino stvari vendarle en sam - in da se po njegovi "zaslugi" Dallas seseda kot hišica iz kart, medtem ko so pred Lakersi očitno čudoviti časi. Nič čudnega, da nekateri Harrisona predlagajo celo za generalnega direktorja leta - namreč za delo, ki ga je opravila za ... Lakerse.
