Zato še vedno ne vemo, ali bo Aleksandar Džikić še naprej sedel na klopi Dolenjcev ali se bo po dveh sezonah še drugič poslovil od sedemkratnih slovenskih prvakov. Če vprašate nas, srbskega stratega v naslednji sezoni v dvorani Leona Štuklja vsaj kot trenerja Krke ne bomo videvali. Neuspeh v državnem prvenstvu je opravil svoje.
Odnos Džikića in Novega mesta oziroma Krke je poseben, lahko rečemo tudi malce težaven in čuden. Kakršen Džile, tak odnos, bi lahko rekli. Čeprav tako uspešen, Srb nikoli ni pridobil zaupanja vseh, ki stiskajo pesti za Krko. Pravzaprav je bolj malo takih, ki ga neomajno podpirajo, ki so to počeli tudi v preteklosti. Mnogi so ga sprejeli, a ob vsakem neuspehu hitro znali našteti vse slabosti, pomanjkljivosti, tisto, kar jih moti. Izpad v polfinalu s Tajfunom je bila odlična priložnost za kaj takega ... Tudi pri ljudeh v vodstvu kluba je podobno. Zavedajo se, kaj vse je Džikić dosegel, kaj je Krki uspelo pod njegovim vodstvom, a neki "toda" je vedno obstajal. Nikoli sicer izrečen zares na glas, a zmeraj prisoten. In lahko rečemo vse bolj opažen.
Džikić med sezono ni želel preveč razpredati o prihodnosti v Novem mestu, še manj so bili na kaj takega pripravljeni čelni možje kluba. Čas za to je po koncu sezone, so menili, toda ta je zdaj že nekaj časa tu. Predolgo za uspeha vajene Dolenjce, in sodeč po tem, prav dosti razmišljanja o tem, ali Džikić po izpadu v polfinalu sploh še ima možnost ostati v sedlu, niti ne bi smelo biti. Toda tako na hitro v Krki potez ne sprejemajo in tudi za to so si vzeli čas. Na eni strani ima marsikdo kontroverznega srbskega stratega vrh glave in se najraje sploh ne bi pogovarjal o podaljšanju sodelovanja, na drugi strani ima njegovo delo vrednost in kokoški, ki nosi jajca, čeprav ne ves čas zlata, se ne gre kar tako odreči.
Toda zdi se, da bo vendarle Džikić tudi v drugo – tako kot v obdobju 2009–2011 – na Krkini klopi sedel dve sezoni. Torej da je že vodil zadnjo tekmo in se v Novem mestu išče njegov naslednik. Vladimir Anzulović prvi pride na misel kot njegov mogoči naslednik. Hrvat, ki je v Krki igral, bil pomočnik trenerja, zadnje leto pa vodja mladinskega pogona ter hkrati trener Kolpe iz Črnomlja, drugoligaša, mini podružnice Krke, ki jo je popeljal do četrtega mesta. Nekoliko podobna zgodba kot pri Gašperju Potočniku in Olimpiji, ki pa ima na Dolenjskem vendarle tudi še druge scenarije. Dejan Mihevc je z načinom vodenja Tajfuna in s tem, na kakšen način je izločil Krko, navdušil Novomeščane, Šentjurčan je prav tako mogoč kandidat za njihovo klop. Omenja se tudi trener drugega finalista Rogaške Damjan Novaković, ki je z nekaterimi igralci Krke delal oziroma dela v reprezentančni selekciji do 20 let. Čakamo odločitev oziroma to, ali bo srbska trenerska zgodba dobila nadaljevanje, hrvaško nasledstvo ali obrat k domačemu.
