Se jih spomnite? Seveda se jih spomnite, pa čeprav se zdi, kot da je od tistega, kar so v imenu dogme 'obramba zmaguje prvenstva' naredili pred še vedno zgolj dobrimi 13 meseci, minilo najmanj kakšno desetletje. Dallas se je po šokantnem pošiljanju Luke Dončića v Los Angeles kljub nekaj prebliskom sreče tako zelo razpadel na tako zelo veliko ravneh, da ga že nekaj časa mnogi kar pustijo pri miru. Nekako v skladu s pietetnim občutkom, da v nekoga, ki skrušen leži na tleh, ne brcaš dodatno.
A vendar je kot nalašč prišel trenutek, ki je v prvi plan vrnil zloglasnega Nica Harrisona, tisto njegovo nikoli razumljeno in večno zasmehovano potezo, njegove takratne poteze in napovedi ter obraze vseh tistih, ki so mu tedaj bodisi morali bodisi želeli stati ob strani. Predvsem vas gledamo, gospod Jason Kidd –kajti podobno kot Luka Dončić, ki svojega tedanjega trenerja od takrat še nikoli ni niti pogledal (kaj šele kaj več od tega), se ne moremo znebiti občutka, da se je podpisal pod veleizdajo.
Zanimivo je bilo ponovno videti tisti njegov obraz in podoživeti tiste njegove besede, ko se mu je ravno zdaj, ravno v trenutkih najboljših Dončićevih predstav, njegovih vesoljskih številk in Los Angeles Lakersov kot trenutne velike uspešnice lige NBA, pripeljalo nekaj zares neverjetnega. Nekaj, kar sploh ne bi smelo biti mogoče in kar je resnično videti, kot da bi šlo za čisto pravi udarec Dončićevega duha in nečesa, kar je večje (ali pa je v norem naključju tako vsaj videti) od zemeljskega.
Saj veste, kako se zdi, da se NBA ekipe med seboj merijo kar naprej. Lakersi so, recimo, z Denverjem igrali ob našem tokratnem prihodu v Los Angeles pred devetimi dnevi, z Nuggetsi pa se bodo spet pomerili v noči na jutri po slovenskem času. Jasno, ko gre za dvoboje med konferencama, so srečanja nekoliko manj pogosta, vendar pa je zelo malo verjetno, da pride do nečesa takega, kot je prišlo danes. Dallas se je namreč pomenil s Clevelandom prvič po 2. februarju leta 2025 – to pa je datum, ki takoj prižge lučko v vsaki košarkarski glavi.
Da, Dallas – Cleveland je bila prva tekma, ki so jo Mavsi igrali po norosti vseh norosti. Bila je tekma, ki je bila na sporedu le dobrih 12 ur po tem, ko je svet izvedel za nekaj, česar preprosto ni mogel verjeti. To je bila tekma, na kateri smo gledali tisti Kiddov obraz in poslušali tiste njegove besede. In prav neverjetno je, da se moštvi vse od tedaj nista pomerili niti enkrat samkrat ter da sta Harrisona in njegovo norost v prvi plan vrnili ravno zdaj.
Ravno ob najbolj imenitnem Lukovem prikazu, kaj so imeli kaj so tako noro nespametno zavrgli. Ravno ob Dončićevih predstavah, o katerih govori ves svet in zaradi katerih ga je neki drugi trener – JJ Redick, jasno – označil za trenutno najboljšega igralca v ligi. Dallas je medtem proti Clevelandu visoko izgubil in neverjetno vrnitev preživel s sklonjeno glavo ob spoznanju, da zelo žarek upanja in nore sreče v podobi Copperja Flagga bržčas ne bo niti novinec leta. A to je že druga zgodba ...
