Vse o velikem projektu si lahko preberete na tej povezavi, o njem pa boste ogromno slišali tudi v naslednjih dneh, sploh ko bo 21. decembra na svetovni dan košarke zaživel tako z objavo epske raziskave kot tudi s posebnim dogodkom na tekmi Dallas - LA Clippers v dvorani American Airlines Center. No, ob pogovoru za New York Times, ki ga prav tako vidite v prej ponujeni povezavi, pa je za še en izjemno slaven časnik Luka pisal kar sam. Zelo prosto, zelo neposredno, pravcato izpoved.
"Košarka mi je vedno prinašal radost. Moja fundacija jo bo prenesla naprej," je naslovil zapis, v katerem je pojasnil, kaj ga moti ob današnjem ukvarjanju otrok s košarko in kako to želi spremeniti. "Ko sem bil otrok, ste me lahko našli na dveh mestih. Ali na zunanjem košarkarskem igrišču za mojim blokom v Ljubljani ali v dvorani kjer sem delal kot pobiralec žog. Toda povejmo po pravici, biti pobiralec žog ni bilo delo. Bil je izgovor, da sem lahko prišel bližje igri, ki jo imam rad. Kadarkoli sem lahko, sem se pretihotapil na igrišče. Vse, kar sem hotel, je bilo vreči par metov. Vse, kar sem želel, je bilo igrati. Ker košarka je bila zame vedno več kot igra," začenja svoj zapis.
"V košarki - znotraj ali zunaj, v katerikoli državi ali kateremkoli mestu - sem vedno našel radost. Naučil sem se, da bi v angleščini temu lahko rekli moje svetišče (sanctuary, op. p.) ali moj pobeg (escape, op. p.). Rad rečem, da je košarka moje mesto miru. In zdaj, kot novi oče, razmišljam veliko o svoji hčerki in mladih ljudeh po vsem svetu in o priložnostih, ki jih imajo. Ali imajo enak dostop do košarke - in radosti -, kot sem imel jaz. Skrbi me, da nimajo," je izlil svoja čustva in nadaljeval: "Zato sem ponosen na ustanovitev Fundacije Luke Dončić. Zato ne bomo prenehali delati na ustvarjanju pozitivne športne kulture mladih po vsem svetu. Začenjali bomo nove programe, podpirali trenerje in igralce, izobraževali starše, gradili igrišča in dajali sveže ideje, da bi igro naredili bolj zabavno in dostopno vsem.
Luka nato piše o prvem projektu fundacije - obsežni raziskavi, ki bo luč sveta prav tako ugledala 21. decembra. In o tem, da raziskava ugotavlja, da pritisk na otroke, da bi bili popolni, vodi do največjega izstopa otrok s treningov in košarkarskih programov v zgodovini. Pred 13. letom šport zato zapusti 7 od deseth otrok, pravi Luka. "Otroci, ki prenehajo igrati, zamudijo prijateljstva, timsko delo, rast, razvoj, zdravo tekmovalnost in, bolj kot karkoli, zabavo. Ostanejo brez radosti. To se mora spremeniti," je odločen Dončić, ki nato predstavlja nekaj svojih idej in izjemen nabor zvezdnikov, ki mu bodo pri tem pomagali.
"Košarka mi je že dala več v življenju, kot sem si lahko kadarkoli predstavljal. Napolnila me je z velikimi sanjami v Sloveniji, me pripeljala v Španijo, ko sem bil najstnik, in me nastanila v ZDA, še preden sem dopolnil 20. Toda vse to je drugotno v primerjavi z radostjo, ki mi jo je košarka dala od prvega dne. Ko igram za Maverickse, se še vedno počutim tako, kot sem se pri petih letih. Ko sem na igrišču, se zabavam, se mi zdi, kot da se mi žoga smeji nazaj. Hočem, da čim več mladih vidi to smejočo žogo. Hočem, da vsak otrok občuti tako srečo. To je moj poziv svetovni košarkarski skupnosti - stopimo skupaj, delimo, kar smo se naučili. Pogovarjajmo se o novih idejah in ščitimo, kar košarko ter druge športe dela posebne. Naredimo košarko boljšo, kot je bila kadarkoli," je čustveno zaključil.
Njegov celoten zapis v originalu si lahko preberete na tej povezavi.
