Joseph Casciaro, novinar spletnega portala The Score, je na uvodni tekmi sezone med aktualnim prvakom Torontom in New Orleansom navdušeno pocukal za rokav italijanskega košarkarja Nicola Mellija, češ naj pove, kako močno je navdušen nad vzdušjem v dvorani Scotiabank Arene v Torontu. Prvaki so prejemali šampionske prstane, navijači so jim namenjali stoječe ovacije ... Melli je izpod obrvi pogledal novinarja, se nashmehnil in dejal, da je iz Evrope vajen nekoliko bolj vročega vzdušja. "Tukaj so sicer navijači navdušeni, a vseeno zelo vljudni. V Evropi se precej več dogaja ...," je razlagal Italijan in novinarja poslal, naj se o evropskih navijačih pozanima pri igralcih iz Evrope.
Tako je Casciaro več tednov spraševal košarkarje iz stare celine, kakšno je vzudšje v evropskih dvoranah in dobil bolj ali manj podobne odgovore. Številni so omenjali Beograd, češ da je tam najbolj noro vzdušje, izpostavljali so policiste, posebne specialne enote, ki varujejo igrišče in igralce pred podivjanimi navijači. Omenjali so tudi predmete, ki pogosto letijo na parket, niso seveda pozabili na vroče derbije, na katerih je tekma vseskozi na robu incidenta, na tako glasno navijanje, da igralci med minutami odmora ne slišijo trenerja. Američan P. J. Tucker, ki je pet let igral v Evropi, je navijače celo primerjal z bandami iz najhujših getov ameriških mest. Skratka, dvorane v Severni Ameriki so pravo gledališče oziroma prijetna zabava v primerjavi z Evropo. Tam pač poteka prava vojna ...
Med tistimi, ki jih ogovoril novinar, je bil tudi Goran Dragić, ki je pred odhodom preko luže igral za Ilirijo, Slovan, Murcio, Olimpijo in pozneje nekaj tekem tudi za Baskonio. "Igral sem precej tekem v Beogradu in še v nekaterih drugih mestih, kjer se tudi košarkarju lahko kaj zgodi. Navijači marsikaj mečejo na igrišče. Spomnim se, da so enkrat v Pireju navijači Olympiacosa metali pomaranče. Nikoli nisem izvedel, zakaj... V Beogradu mečejo kovance in vžigalnike," je razlagal Dragić.
"V večini evropskih dvoran zaščitijo gostujočo klop, da so igralci varni. Ko tako sediš na rezervni klopi, stalno poslušaš 'tik, tik, tik' - zvok, ko padajo stvari na zaščito. To je del tekme, na to se hitro navadiš."
Potem je Ljubljančan razkril še zgodbo iz svoje rane mladosti, ki mu je ostala vtisnjena v spomin. "Spomnim se tekme v Zadru, kjer imajo organizirane in kar nore navijače. Prišlo je do incidenta na parketu, ko se je eden od mojih soigralcev zapletel v pretep z nasprotnim igralcem. Navijači so kar vdrli na igrišče. Morali smo zbežati v slačilnico. Takrat sem bil zelo mlad."
Na koncu je Dragić še dejal, da na gostovanju nikoli ne veš, ali varnostniki držijo z domačimi navijači ali bodo vendarle zaščitili gostujoče igralce.
