Ni navada, ni praksa in ne spodobi se obregniti se ob delo novinarskih kolegov oziroma kolegov v mediji. Nihče - jasno, tudi mi ali še posebej mi - ni ne angelček, ne nezmotljiv ne karkoli podobnega, zato velja pometati pred lastnim pragom in vsakomur dovoliti, da počne, kar želi. Toda včasih kakšna zadeva na tak način poseže v ta ceh in dvigne tako svojevrsten prah, da drugače ne gre. In zagotovo je tam primer zapis, ki ga je objavil eden najbolj branih slovenskih portalov.
Ta se je ogradil od objavljenega, a vseeno objavil tako imenovani komentar, ki - pozor - primerja slovenske delodajalce in tiste delodajalci, ki dajejo službo - pozor - Luki Dončiću pri Dallas Mavericks. Pozor, avtorju je uspelo na isto raven vzporednic in primerjav spraviti status največjega košarkarskega talenta v Evropi (in enega največjih na svetu) ter iskanje služb navadnih smrtnikov na sončni strani Alp. Če si ne morete predstavljati, brez skrbi, tudi mi si nismo mogli.
"Verjamem, da bi si marsikdo od vas, ki je prebral ta zapis, želel, da bi tako bilo tudi v vaši službi. In verjemite mi, verjamem vam, da temu ni tako," avtor pravi, potem ko našteje vse ugodnosti, ki jih je pri Mavericksih deležen Dončić. In res - le zakaj jih niste deležni tudi vi, ki delate v slovenski fotokopirnici, lokalni mesariji, šolski knjižnici ali v supermarketu čez cesto. Zakaj se za vas ne postavi župan in zakaj vam ne lepijo velikanskih portretov na pročelja hotelov?
"Marsikaterega tujca vrže na rit, ko se preseli v Slovenijo in odide na razgovor, zapusti pa ga (prepogostokrat in nikakor ne vselej, da ne bo pomote) brez jasnega odgovora, kako bi bila videti njegova plača. Niti na to v Dallasu niso pozabili," pa gre avtor še dlje. Pomislite - medtem ko v Sloveniji tujcem ne dajemo dobrih plač oziroma jim celo ne damo jasnega odgovora o plači, je pri Mavericksih drugače. tam tujec pride na razgovor za službo in sanjski teksaški delodajalec ga zasuje z milijoni. Kakšna primerjava!
"Delodajalci, učite se: Dallas zna poskrbeti za dobrega zaposlenega," je zapis naslovil (mi pa smo svojega naslovili podobno absurdno) avtor in mi smo že ravnali po njegovih navodilih. Danes zjutraj smo se zglasili pri naših nadrejenih in jim pokazali, kako s svojimi zaposlenimi ravnajo pri Mavericksih. Odgovor na naša pričakovanja pričakujemo do ponedeljka, medtem pa bomo z zanimanjem pogledovali proti pročelju ljubljanskega Intercontinentala. Pa šalo na stran in brez zamere.
Celoten zapis si, da boste dobili boljši občutek, lahko preberete tukaj.
