Za najboljšim gluhim košakarjem na svetu je še ena sezona v Turčiji. Z Ušakom si je zagotovil obstanek v elitni druščini, v turški ligi bi najraje ostal tudi v prihodnje. Še prej pa je pripravljen poletje preživeti v slovenski reprezentanci.
Ušak je dolgo časa trepetal za ohranitev prvoligaškega statusa, na koncu pa zlasti zahvaljujoč zmagam na domačem parketu ostal med najboljšimi turškimi ekipami. "Pomembne zmage smo dosegli zlasti nad nekaterimi zelo dobrimi ekipami in si zagotovili obstanek," je vesel dosežka Zupan, čeprav so v klubu sprva upali še na kaj več kot le mesto tik nad tistimi, ki pomenijo izpad.
V Turčiji imam namreč veliko gluhih prijateljev, ki pridejo na tekme, me podpirajo. Tudi zanje je to, da gluha oseba igra v prvi ligi, nekaj povsem novega in neprecenljivega.
A tudi on je še enkrat poudaril, kako močna je turška liga, zato morajo biti vsi skupaj zadovoljni z obstankom. K slednjemu je prav slovenski krilni center prispeval velik delež, bil je med najboljšimi posamezniki v ekipi. "Imel sem pomembno vlogo, veliko minutažo. Zaupali so mi, na parketu sem preživel veliko časa. Na splošno sem zadovoljen," pravi o svojih predstavah, na 29 odigranih tekmah je v povprečju dosegal 8,2 točke in 3,8 skoka na tekmo.
Zupan je v Turčiji preživel zadnje tri sezone, prvo v Türk Telekomu, naslednji dve v Ušaku. Nič ne bi imel proti, če bi si v državi na dveh celinah kruh služil še naprej. "Res me vleče nazaj v Turčijo. Tam sem zadovoljen, spoštujejo me, cenijo. Zelo mi je pomembno dobro sodelovanje s trenerjem, odnos vseh ostalih in s tem sem v Turčiji res zelo zadovoljen. Trenutno sem še brez pogodbe, upam pa, da jo bom podaljšal z Ušakom. Pogovarjamo se še o nadaljnjem sodelovanju, najraje bi ostal tam. Če se ne bi izšlo z Ušakom, pa bi bil zelo vesel, če bi mi uspelo v Turčiji najti klub tudi kjerkoli drugje. V Turčiji imam namreč veliko gluhih prijateljev, ki pridejo na tekme, me podpirajo. Tudi zanje je to, da gluha oseba igra v prvi ligi, nekaj povsem novega in neprecenljivega. Imam ogromno podpornikov zveze za šport gluhih, zato si še toliko bolj želim, da bi šel nazaj, da bi še naprej igral na tej ravni in pokazal, da smo tudi gluhi športniki sposobni igrati. Sem nekakšen ambasador in tudi zame je to zelo pomembno," svojo vlogo gleda tudi v širšem kontekstu in hkrati poudarja, da težav med slišečimi ni imel.
"Kjerkoli sem bil, so se ob mojem prihodu resda bali, a so po mesecu, dveh uvideli, da nimam težav s komunikacijo, in so me sprejeli. Name gledajo kot na košarkarja, in ne na gluho osebo. To mi je zelo pomembno. Jaz in oni se ukvarjamo s košarko, in ne z gluhoto."
Nič ne pričakujem, saj veste, kako je bilo pri meni. Enkrat sem bil zraven, potem ne, pa znova ja. Upam, da bo letos spet ja.
V reprezentanci je gluh košarkar še bolj na očeh javnosti, do zdaj je Zupan v dresu z državnim grbom trikrat opozoril nase, prvič leta 2008 v kvalifikacijah za olimpijske igre, nato še na dveh svetovnih prvenstvih, leta 2010 in lani. Ne skriva, da bi rad doživel tudi evropsko prvenstvo, a tega, ali bo med kandidati za nastop na njem, še ne ve. "Z nikomer se še nisem pogovarjal, dobil sem načrt priprav, nisem pa še dobil vabila."
Za vsak primer po malem že trenira, čeprav je utrujenost zadnje sezone še vedno prisotna. "Glavno je, da sem zdrav. Če bo tako, se bom z veseljem odzval morebitnemu vabilu, če ga bom dobil. A nič ne pričakujem, saj veste, kako je bilo pri meni. Enkrat sem bil zraven, potem ne, pa znova ja. Upam, da bo letos spet ja," se je nasmejal 32-letni Gorenjec.
