3,5
VLATKO ČANČAR
Na prvi tekmi je opozoril nase z izjemno blokado Kuzminskasu, podobno potezo je pokazal proti Belgiji, ko je bila blokada zelo pomembna za zmago. Je eden tistih, ki so najmanj zaostali za pričakovanji, sploh ker je igral tudi centra. Zadel je vseh 19 prostih metov na prvenstvu. Dvakrat je dal prek 20 točk, a prav tekmi z BiH in Poljsko je Slovenija izgubila.
LUKA DONČIĆ
Bil je najboljši strelec, skakalec, asistent, prvi v ukradenih žogah in v minutaži v ekipi. Genialna partija proti Franciji, a na splošno to ni bil »tisti« Luka. Tekmeci so ga tepli, sam pa se je, načet s poškodbami, preveč ubadal s sodniki in dodatno izgubljal energijo. Veliko je igral sam, lani je več tudi razigraval. Zadnja tekma je bila njegova najslabša.
3,0
GORAN DRAGIĆ
Po porazu z BiH je znorel, selektorju in še komu povedal svoje. Od takrat je ogromno igral, proti Franciji praktično vso tekmo. Na trenutke je bil odličen, na trenutke zelo povprečen, da ne rečemo slab. Slovenija je bolje funkcionirala, ko je bil on Batman in Dončić Robin. Misija pomagati Zokiju do kolajne ni uspela, zdaj je to res dokončno slovo.
MIKE TOBEY
Prvenstvo je začel vrhunsko, s 24 točkami Litvi. Žal je bilo nadaljevanje precej slabše. Vemo, kaj se mu je zgodilo na tekmi z Nemci, poškodba gležnja je bila ovira na zadnjih dveh tekmah, Francijo je izpustil. Bil je sicer med statistično najboljšimi v ekipi, a statistika ne pokaže tudi obrambnih napak, pogosto kar neumnosti. In teh je bilo zelo veliko.
2,5
JAKA BLAŽIČ
Ostal je kar nekaj dolžan. Najbolje je odigral prvo in zadnjo tekmo. Zanimivo, to sta tisti, na katerih je tudi največ igral. Občutek je, da bi najboljše šele pokazal, poškodba Zorana Dragića mu je dodatno odprla igralni čas, tisto, kar je najbolj potreboval. Dobro je ustavljal Slaughterja, gotovo zaradi njega Slovenija ni izgubila s Poljaki in šla domov.
ZORAN DRAGIĆ
Pravi »baksuz«, spet ni mogel pomagati ekipi do cilja. Ponitka se ob njem gotovo ne bi razigral, kot se nista Wagner in Fournier. Najbolj je ostal v spominu prav po obrambi in skokom v zaključku proti Francozom, na tisti tekmi je tudi daleč največ igral na tem EP. Nismo dočakali tekme, na kateri bi eksplodiral v napadu, tam se je zlil v povprečje.
EDO MURIĆ
Drugi polčas tekme s Francijo je bil njegov vrhunec, boj z Gobertom in šest pomembnih točk so zelo pripomogli k zmagi. Ostalo ni bilo prav bajno, čeprav je bil z energijo spet eden glavnih v ekipi. Obramba je bila njegov boljši del, v napadu mu ni šlo, grešil je tako pri zicerjih kot pri njegovih značilnilh metih za tri. Samo štiri je zadel na sedmih tekmah.
KLEMEN PREPELIČ
Trpel je in se mučil, videlo se je, da je Eurobasket zanj vseeno prišel prehitro po tisti hudi poškodbi leve roke. Prle tokrat ni trpal, Prle ni bil hladnokrvni eksekutor, več kot dve trojki je dal le Madžarom. Proti Poljski še prostih metov ni izvajal tako natančno, kot to po navadi počne. Tekmeci so ciljno veliko igrali nanj v obrambi, kadar je bil na parketu.
2,0
ŽIGA DIMEC
V Nemčiji ni dobil dodatnih »fenov«. Tista ukradena žoga Fournierju in tek v protinapad sta ostala v spominu, drugega bolj malo (dobrega). Proti Franciji je več igral zaradi odsotnosti Tobeyja, spodobno minutažo je imel še proti Madžarom, ko je dal 11 od 15 točk na turnirju. Ostale tekme je večinoma gledal, zadnjo v celoti. Tudi to nekaj pove o njegovi vlogi.
ALEKSEJ NIKOLIĆ
Z vrnitvijo Gogija je bilo jasno, da se ne bo naigral in bo njegova minutaža skopo odmerjena. Tako je tudi bilo, proti Madžarski je igral 18 minut, na ostalih šestih tekmah skupaj 22. V štirih na parketu proti BiH je bil tekmec v tistem času boljši za 13 točk, v dveh proti Poljski za devet. Z ničemer ni izstopal, to je prvenstvo, ki ga bo hitro pozabil.
–
LUKA RUPNIK
Igralec z najmanjšo vlogo v ekipi – 9 minut z Madžari –, a tako je bilo že vnaprej napovedano, selektor je najavil, da 12. igralec tako ali tako praktično ne bo igral. Morda bi bilo vseeno drugače, če bi bil ta 12. Gregor Hrovat ali Jakob Čebašek, tako pa bo Rupnik hočeš nočeš za vedno zaznamovan s tem, da je na prvenstvo potoval zaradi nekih drugih razlogov.
ŽIGA SAMAR
Morda smo mislili, da mu bo selektor Sekulić namenil kaj več igralnega časa od skupno 18 minut, kolikor jih je prebil na parketu, od tega deset proti Madžarom. Morda bi mu jih tudi moral. Ni imel nobenega vpliva na igro, lahko je samo malo okusil, kako je žogati se z »velikimi« fanti. Dvakrat je vrgel na koš, na prve točke z Eurobasketa bo še počakal.
2,5
ALEKSANDER SEKULIĆ
Če se mu je lani skoraj vse izšlo, je bilo letos zelo drugače. Da, Slovenija je premagala Litvo, Nemčijo in Francijo, a ko proti slabšim ni šlo, ni znal spremeniti poteka dogodkov. Z vrnitvijo Gorana Dragića so se stvari znotraj ekipe spremenile, selektor pa temu ni bil kos, imel je premalo avtoritete. Pogosto so igralci vodili njega in ne obratno.
