SAGADIN: Če bo šlo v to smer, bo čez 20 let igralo pet temnopoltih košarkarjev za Slovenijo

Kako komentirate dosedanje nastope, pet zmag Slovenije, v prvem delu evropskega prvenstva?
Zelo sem zadovoljen s tem, kar je Slovenija pokazala v prvem delu prvenstva. Poleg dobrih iger je uspela tudi petkrat zmagati v skupini in ni nobenega razloga za nezadovoljstvo, igra pa zelo simpatično. Igra Slovenije mi je zelo všeč, saj igra hitro in dinamično. Dobro nam je šel met, kar je zelo pomembno, saj pod košem nismo posebej močni. Z dobrim metom z zunanjih položajev in »pick ’n’ roll« igro smo v napadu dosegali veliko točk in Slovenijo je bilo res lepo gledati.

Je Slovenija dobila preveč točk? Je obramba slabši del slovenske igre? Zdaj, ko bodo izločilni boji, bo treba verjetno bolj garati tudi v obrambi.
Ne morem reči, da smo igrali slabo v obrambi, boljši del naše ekipe pa je zagotovo napad. Imamo nekaj rezerve v narekovanju še močnejšega, hitrejša tempa – v še hitrejšem prenosu žoge in še bolj agresivnem pokrivanju po vsem igrišču. Igranje v visokem ritmu nikomur ne ustreza. Vsi so že malce utrujeni in vsem bo ustrezala malce bolj počasna igra. Slovenija pa lahko igra hitro, lahko igra na protinapade in s pokrivanjem po celotnem igrišču. Za zdaj gre vse skupaj v pravo smer in obeti so dobri. Moram pa povedati, da se zdaj evropsko prvenstvo šele začenja. Na zadnjih dveh prvenstvih, vključno s tem, je Fiba razširila evropsko prvenstvo na 24 ekip, kar pomeni, da pol evropskih držav igra na evropskem prvenstvu. To je seveda preveč. Zdaj so slabe ter nepripravljene ekipe odpadle in evropsko prvenstvo se bo začelo zares. Od danes naprej je na evropskem prvenstvu 16 ekip, kolikor jih je bilo prej na celotnem prvenstvu, na žalost pa je že takoj izločilni sistem, ko je vsaka tekma za biti ali ne biti.

Slovenska reprezentanca je z odlično igro brez težav premagala tako Grčijo kot Francijo, ki imata različna sloga igre.
Ne igrajo imena. Ne igrajo niti imena posameznikov niti imena držav. Igrajo dobro pripravljeni, uigrani in dobro vodeni igralci. Grki so nepripravljeni na to evropsko prvenstvo in tudi njihov selektor Kostas Misas sploh ni trener, ampak je direktor neke ženske ekipe, saj ga na videz poznam. Grki za selektorja sploh niso postavili človeka, ki bi bil trener, in njihova igra nima ne glave ne repa. Presenečen sem, da so se sploh uvrstili v drugi krog. Nekako jim je le uspelo priti v drugi del, v sistemu na izpadanje pa bodo kljub vsemu zelo nevarni, saj imajo sedem ali osem igralcev, ki so zelo izkušeni. Mislim, da se počutijo malce osramočene, ker so tako izgubljali v prvem delu. Na eni tekmi, ki odloča, lahko nekaj naredijo, ampak Grčija ni nevarna za vrhunski rezultat. Francozi pa niso uspeli pripeljati najboljše reprezentance. Predvsem jim manjka Tony Parker, ki je vodil igro v reprezentanci. Parker je bil šef reprezentance, trener pa je bil njegov pomočnik. Zdaj ni šefa in Francija nima več tiste enotnosti in ekipne igre. Veliko so pokazale nekatere druge ekipe – recimo Latvija, ki je pripeljala vse, kar ima, in je dobro vodena. Slovenija pa je v pravem trenutku, na pravih tekmah pokazala, da je pripravljena, da igra kolektivno, da ima vodjo na igrišču, da je Goran Dragić željan rezultata, da hoče in se tudi podredi ekipi, če je treba, če je kriza, vzame sam žogo v roke. To je za zdaj dobitna kombinacija.

Goran Dragić je najboljši strelec do zdaj in dejansko pravi vodja na igrišču. Igra res vrhunsko.
Drži. On je naš najboljši igralec in upam, da bo v tem slogu nadaljeval. Zdaj je bilo malce premora, tako da se je uspel spočiti. Verjamem, da bo tako kot do zdaj igral tudi na naslednjih tekmah. Res pa je, da je zdaj, ko je vsaka tekma odločilna, malce drugače. Zdaj poleg telesne pripravljenosti na vse skupaj močno vplivajo tudi psiha, značaj igralcev in njihova inteligenca. Zdaj bo na igralcih velik pritisk. Upam, da bodo naši ta pritisk vzdržali. Menim, da bodo naredili vsaj še dva koraka. Ukrajina ni pretežka nasprotnica, potem bi igrali z Latvijo ali Črno goro, ki sta ekipi, ki se ju da premagati. V polfinalu bi potem naleteli verjetno na Španijo, ki pa bi bila zelo huda ovira.

Javnost je veliko pričakovala od Luke Dončića, morda celo najboljšega mladega košarkarja na svetu. Je pokazal dovolj ali manj od pričakovanj?
Luka je do zdaj naredil res veliko, saj daje okoli 15 točk na tekmo, poleg tega ima veliko skokov in asistenc. Sem celo prijetno presenečen nad njegovo igro, saj prvič igra na reprezentančni ravni. Pomembno je, da ga ni strah, da nima treme. Res igra odlično in z njim je sistem slovenske igre res zaživel. Tudi jaz sem v prejšnjih časih igral tak sistem z dvema organizatorjema igre oziroma menjavanjem obeh branilcev. Pri meni sta tako igrala Jure Zdovc in Dušan Hauptman, ki sta se lahko menjavala pri prenosu in organizaciji igre, oba pa sta lahko zadela tudi z razdalje. Naša reprezentanca na tem prvenstvu igra natanko tako, saj lahko oba branilca ali vodita igro ali realizirata napad. To se je izkazalo za odlično, za dobitno kombinacijo. Poleg tega je oba selektor zadovoljil z minutami na igrišču, sama pa sta se tudi uskladila, ko sta skupaj v igri. Sistem deluje in rezultat je tu.

Anthonyju Randolphu smo dali slovenski potni list, da bi naredili korak naprej, vendar mnogi niso zadovoljni z njegovo igro na tem prvenstvu.
Randolph je prvič v položaju, da igra za neko reprezentanco, da zastopa neko državo, ki mu je dala potni list. Jaz se ves čas borim oziroma zagovarjam to, da naturalizacij ne bi smelo biti. Zdaj, ko je dovoljeno igrati enemu naturaliziranem tujcu, Španci in še nekateri že nekaj let pritiskajo, da bi dovolili dvema. Če bo šlo v to smer, bo čez 20 let igralo pet temnopoltih košarkarjev za slovensko reprezentanco. To je seveda neumnost. Upam, da se bodo nacionalne zveze uprle in tega ne bodo dovolile. Že pravilo, da bi lahko igrala dva naturalizirana tujca, bi bila huda napaka. Randolph pa se mora prilagoditi naši igri. Zdaj igra toplo-hladno, res pa je imel nekaj slabih tekem. Toda če ocenimo celoten prvi del, je bila njegova vloga v funkciji rezultata in svoje delo je opravil dobro. On lahko igra le še boljše. Njegova najmočnejša vloga je tako ali tako na mestu centra, ko igramo z nizko peterko. Takrat igramo najboljšo košarko. Slovenija bo imela težavo, ko se bo pomerila z ekipami, ki igrajo v globino, pod koš, na centra. V takem primeru Randolph ne bo opravil veliko.

CELOTEN INTERVJU SI LAHKO PREBERETE V TISKANI IZDAJI SOBOTNE EKIPE.