Prej smo ga poznali samo s televizije oziroma parketa, zdaj med pripravami ga malce bolj spoznavamo še z druge plati. No, ali pa smo mislili, da ga bomo, kajti tihi mož bolj ali manj ostaja zaprta školjka. Toda če bo več 'govoril' na igrišču, se ne bomo pritoževali.
Mnogi se sprašujemo, zakaj delujete tako resni, kot da se tukaj ne bi počutili dobro. Nekakšna slika tipičnega Američana je, da je odprt, dostopen, zgovoren, vi pa ste popolno nasprotje.
To sem pač jaz. Takšen sem, ne morem se spremeniti.
Torej ni nobenega drugega razloga, niste slabe volje, ker ste tukaj?
Ne, nikakor. Vedno sem tak, miren, sproščen, nikoli se ne vedem drugače.
V Sloveniji ste preživeli približno dva tedna. Je tako, kot ste si predstavljali, boljše, slabše?
Je precej boljše, kot sem si lahko predstavljal. Vsi so zelo prijazni, soigralci, trenerji in drugi v reprezentanci. Nad ničemer se ne morem pritoževati, res so me vsi sprejeli odprtih rok.
Na treningih in tekmi ste videli soigralce in lahko že približno ocenite njihovo in nasploh kakovost Slovenije. Kako bi zdaj ocenili moč ekipe?
Še vedno je precej zgodaj za ocene, pred nami je še dolga pot, veliko treningov, vadbe, uigravanja, da bomo dvigovali formo in bomo najboljši takrat, ko bo to najbolj potrebno, to pa je septembra. Če bo tako, bomo zelo dobri in bomo tako vsekakor naskakovali medaljo.
Hm, zanimivo vprašanje, ampak težko je primerjati klub in reprezentanco. Vsak ima svoje dobre in slabše strani.
Leta 2009 ste blesteli na poletni ligi NBA. »To je zvezda, ki čaka na eksplozijo,« je dejal nekdo za vas in pričakovalo se je, da boste nato tudi v ligi nadaljevali v podobnem ritmu, ampak ni bilo čisto tako. Kaj se je zgodilo?
Kot sem dejal, tako je življenje, tako se je pač razpletlo. Začel sem dobro, precej igral, potem pa sem si zlomil gleženj in nato dolgo počival. Poškodbe so del kariere, tega se ne da predvideti.
Se v evropski košarki bolje znajdete kot v ligi NBA? Vam slog igre bolj ustreza?
Ne bi rekel. Vseeno sem bolj doma v ligi NBA in tamkajšnjem slogu igre. Ampak tako se je izteklo. Imel sem priložnost, da tu igram več in tako postajam boljši, sem tudi starejši in bolj izkušen, seveda pa so zato, ker več igram, tudi statistične številke boljše.
V Sloveniji je prava norija okrog Luke Dončića, vi ste imeli vso sezono priložnost igrati ob njem. Izkušnja?
Je neverjeten. Od prvega dne in prvega intervjuja, ko me sprašujete o njem, ponavljam isto stvar, in to je, da ima priložnost zasijati v ligi NBA, če bo le tako delal še naprej in ohranil takšno miselnost kot doslej.
Ste bili prvič v položaju, da so vam ponudili državljanstvo? Rojeni ste v Nemčiji, igrali ste v Rusiji, vam še nihče ni predlagal naturalizacije?
Ne, pred tem nisem dobil nobene ponudbe. Slovenija je bila prva, ki je to storila.
Koliko stane nastop Anthonyja Randolpha v slovenski reprezentanci?
(začuden pogled) Kako to mislite?
Koliko mora zveza plačati, da igrate za Slovenijo?
Ničesar. Tu ne gre za denar.
Američani so znani kot veliki patrioti. Ali se vam zato ne zdi čudno stati v dresu, ki ni ameriški, in poslušati neko drugo himno?
Spoštujem vse ljudi, vse dežele. Meni se sploh ne zdi čudno. Je podobno, kot ko evropski igralci prihajajo v ligo NBA in tam na tekmah poslušajo ameriško himno.
To je pač košarka, ravnal bi enako kot na vsaki drugi tekmi: dal vse od sebe in poskušal zmagati.
Kaj bi storili med himno? Bi peli ameriško?
(smeh) Ne bi.
Kaj vam je dejal selektor Kokoškov? Kaj pričakuje od vas?
Naj samo igram tako, kot najbolje znam, in prispevam svoje k čim boljši igri. Ampak to tako ali tako vedno poskušam.
Bomo po evropskem prvenstvu še videli Randolpha v slovenskem dresu?
...
CELOTEN POGOVOR Z ANTHONYJEM RANDOLPHOM SI LAHKO PREBERETE SAMO V SOBOTNI IZDAJI EKIPE SN, KI JO NAJDETE TUDI NA TRAFIKA24.SI!
