Povezava igralca z državo ni potrebna, da le dobi njen potni list, in že je pripravljen za to, da skupaj z enajstimi ostalimi na parketu posluša državno himno. Lahko se mu ne sanja, kje leži država, katere dres ima oblečen, lahko še nikoli ni stopil na njena tla in tudi nikoli ne bo, a to ni ovira, da zanjo ne bi igral. Fiba je pač naturalizacijo spravila na raven običajnega nakupa v marketu. Prideš, pogledaš, si izbereš, plačaš, odpelješ. Oziroma pripelješ.
Včasih je bilo drugače. Takrat je veljalo pravilo, da ima reprezentanca lahko v svojih vrstah dva igralca, ki sta naturalizirana. A ta sta morala prej najmanj tri leta preživeti v tej državi. In reprezentance se praktično niso zatekale k tej možnosti, bile pa so tudi izjeme. Ena od njih je bila Španija. Marsikdo se zagotovo še spomni Wayna Brabenderja, ki je za Španijo igral od leta 1971 do 1982 in ga je Fiba leta 1991 izbrala med 50 največjih igralcev na svetu. Še pred njim je bil od leta 1968 v španski reprezentanci tudi njegov rojak Cliff Luyk, znan po svojem metu čez glavo, oba pa sta bila vrsto let člana madridskega Reala.
"MCDONALD FOR PRESIDENT"*
"Tujcev" v izbranih vrstah praktično nismo imeli vse tja do sredine 90. let, oziroma do leta 1996, tistega, ko so bile na sporedu olimpijske igre. Američani so takrat za vsako ceno želeli imeti v svojih vrstah tudi Hakeema Olajuwona, odličnega centra Houstona, takrat najboljšega na svetu. Težava je bila, da je bil Nigerijec in je za svojo domovino tudi igral v mladinski konkurenci. Zaradi tega po pravilih Fibe ne bi smel obleči dresa ZDA. Toda vemo, kaj pomenijo Američani, ne le v košarki, in posledica njihovega pritiska je bila sprememba pravil, tako da je Olajuwon v Atlanti veselo skakal po parketu v dresu ZDA. Nenadoma v državi ni bilo več treba preživeti tri leta, temveč sta zadostovala že potni list in dejstvo, da prej košarkar ni igral za nobeno drugo reprezentanco oziroma z reprezentanco ni imel nobenih zapletov. Da bi bilo vse skupaj videti strožje, pa je Fiba dovolila le še enega naturaliziranega igralca. Takrat se je sprožil plaz, "veleblagovnica" je bila odprta, največje povpraševanje pa je bilo seveda zlasti po ameriški "robi".
Zanimivo, da smo bili Slovenci prvi s področja nekdanje Jugoslavije, ki smo posegli po Američanu v reprezentanci. Ariel McDonald je v letu pri Krškem in treh v Olimpiji dosegel status legende, spomnimo se le napisov "McDonald for president", McDonalda za predsednika, in splošni konsenz je bil, da mora igrati v reprezentanci. Res je zaigral zanjo, na evropskem prvenstvu leta 2001, prvič in zadnjič. Potem smo se v Sloveniji obrnili k naturaliziranim igralcem iz nekdanje Jugoslavije, so pa zato prav v državah slednje množično začeli posegati po "jenkijih".
Absolutna "zmagovalka" je Makedonija, v kateri se je do danes zvrstilo že devet igralcev, ki prihajajo z druge strani luže. Zmagovalci so Makedonci tudi, ko govorimo o tem, kateri izmed naturaliziranih igralcev je v dresu z državnim grbom pustil najboljši vtis. Praktično nobeden izmed Američanov se v reprezentancah eks Juge ni preveč izkazal, vključno z McDonaldom, zato pa je Bo McCalebb leta 2011 v makedonskem dresu igral tako dobro, kot smo ga bili vajeni iz klubskega dresa, posebej Partizana. Tudi McCalebb pa, tako kot večina Američanov, ni nikoli igral v državi, katere dres je nosil.
MAMLJIVI EU POTNI LIST
Tak primer bo tudi Dunston, če bo letos res postal Slovenec. V nasprotju z McDonaldom, ki smo ga vzeli za svojega, ga niti širša košarkarska javnost ne pozna, kot on najbrž ne pozna Slovenije. Toda to, ko gre za reprezentančne nastope, niti ni potrebno. To je Fibin način. Včasih se čudimo rokometnim menjavam igralskega državljanstva, kjer je vendarle treba dve leti neprekinjeno živeti v državi in morajo od zadnjega nastopa za prejšnjo reprezentanco miniti tri leta. Fiba zamenjave reprezentance v primeru, da je igralec za eno že igral, dovoljuje le v izjemnih primerih, zato pa je na stežaj odprla vrata tistim, ki še nikoli niso oblekli dresa z državnim grbom. Predvsem Američanom seveda, oziroma njihovom menedžerjem, ki na tak način prodajajo svoje varovance, da bi si zvišali klubsko ceno. Države, kot je Slovenija, pa so sploh idealna izbira, saj zagotavljajo tudi "EU status".
To je adut naše reprezentance, če si želi Američana, vprašanje za drugo debato pa je, ali ima res smisel pripeljati popolnega tujca, ki o svoji novi domovini ve zelo malo ali ničesar, zato da morda osvojiš višje mesto na velikem tekmovanju. Prav gotovo je mnogo takih, ki bi raje videli slabše rezultate slovenske izbrane vrste, če bi ta igrala zgolj s Slovenci oziroma še igralcem, ki ima povezave z našo državo, kot pa da z Američanom "na klic" igra vidnejšo vlogo. Seveda, če bi jo sploh.
*McDonalda za predsednika
KAJ O IZREDNI NATURALIZACIJI PRAVI ZAKON O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE?
Poleg redne naturalizacije obstaja tudi izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov in predvideva enoletno dobo dejanskega življenja v Sloveniji ter omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča tudi ohranitev dosedanjega državljanstva.
Določba 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije omogoča sprejem v državljanstvo Republike Slovenije osebi, če njen sprejem koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živijo v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in imajo urejen status tujca ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
• da je oseba dopolnila 18 let,
• da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost,
• da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta,
• da ji ni bila izrečena prepoved prebivanja v Republiki Sloveniji,
• da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države,
• da ima poravnane davčne obveznosti,
• da poda prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.
Obstoj razlogov na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.
