Na koncu spet k začetku

Po sobotni zmagi nad gostiteljico turnirja, s katero si je priigrala finale, se bo v njem pomerila z Rusijo. Priložnost torej za poravnanje računov, zbornaja je namreč v uvodni tekmi turnirja porazila slovensko izbrano vrsto.

Resda bi naredili krivico, če bi domačo izbrano vrsto označili za B-ekipo Kitajske, saj je v njej nekaj košarkarjev, ki so igrali na lanskem azijskem prvenstvu, a dejstvo je, da to ni najboljša postava, ki jo premore država z največ prebivalci na svetu. V njej recimo ni Jianlina Yija ali Fangyuja Zhuja in še koga, imen, ki vsaj večini sicer zelo verjetno tako ali tako nič ali bolj malo pomenijo, bi pa posebej prvi, nekdanji enbeajevec, precej dvignil kakovost reprezentance.

A po ruski B-zasedbi in po B-ekipi Angole bi bilo že nekaj narobe, če bi se Slovenija na pokalu Stanković pomerila s tekmecem, ki bi na njem nastopal z najmočnejšo izbrano vrsto. Ne nazadnje ni najmočnejša tudi naša reprezentanca, doma sta ostala najboljši mož Goran Dragić in Erazem Lorbek, od katerega vsi pričakujemo, da bo na svetovnem prvenstvu (vsaj) drugi najboljši.

Morda pa so v kitajski zasedbi celo zares zbrani vsi tisti, ki jih je želel povabiti selektor Luming Gong, v svojem drugem mandatu (prvi je bil že v prejšnjem tisočletju) je na klopi Kitajske po odhodu prejšnjega selektorja Panajotisa Janakisa začel novo zgodbo, potem ko se Kitajski ni uspelo uvrstiti na letošnje svetovno prvenstvo.

Na prvih dveh tekmah pokala Stanković so Kitajci zmagali in uvrstitev v finale bi jim v dvoboju s Slovenci prinesel že poraz z manj kot tremi točkami razlike, varovanci Jureta Zdovca pa so lovili prav zmago z vsaj toliko prednosti, da bi še enkrat prišli do dvoboja z Rusi. Slovenci so tekmo odprli enako kot z Angolo, po štirih minutah in pol so povedli z 9:0 in imeli srečanje nato povsem pod nadzorom vse tja do srede 17. minute, ko je Alen Omić povišal na 34:20. Nato so Kitajci naredili niz 8:0 in znižali prednost, s še eno serijo 12:0 ob koncu druge in na začetku tretje četrtine pa celo povedli s 45:41. Čeprav so Slovenci nato znova povedli, se vse do srede zadnje četrtine niso uspeli odlepiti od gostiteljev. Slednji so takrat še zadnjič na srečanju vodili s 65:64, ko pa je nato Jaka Klobučar dosegel koš za začetek niza osmih zaporednih točk, je Slovenija tekmo uspela pripeljati do konca tudi z želeno razliko vsaj treh točk. "Vem, da od igralcev zahtevam veliko. Tekma, na kateri smo napravili veliko neumnosti, je bila zelo nervozna. Ne bi si smeli dovoliti mrtvega hoda v zaključku druge in na začetku tretje četrtine," je dejal Zdovc in dodal, da je bolje, da se je to zgodilo zdaj kot na svetovnem prvenstvu. Igro svojih varovancev v prvih 15 minutah je označil s precej vrhunsko: "Škoda je le, da tega nismo kronali z zadetimi koši pri odprtih metih, saj bi v tem primeru prednost hitro poskočila na 20 točk. Te meje nam ni uspelo prebiti in povsem normalno je, da so Kitajci nato ujeli ritem, na katerega se igralci in trenerji nismo pravočasno odzvali."

Selektorju ni jasno, zakaj je bil začetek drugega polčasa tako medel, čeprav nihče izmed naših košarkarjev ni bil obremenjen z osebnimi napakami. Določeno opravičilo je vseeno našel v utrujenosti. "Ni enostavno opraviti tako dolgega potovanja ter nato v treh dneh odigrati prav toliko tekem. Velika obremenitev je sploh na Jaki Klobučarju, ki je trenutno edini organizator v naši reprezentanci z nekaj izkušnjami. Tokrat moram pohvaliti Alekseja Nikolića, ki je izvrstno odigral tistih nekaj minut," je še dejal Zdovc, ki je z ekipo prvi cilj, uvrstitev v finale, dosegel, zdaj pa je na vrsti drugi, to je še tretja zmaga na tem turnirju.