Najprej kratek skok v preteklost. Bilo je sredi februarja 2019, nekje na jugu Portugalske. Druga etapa dirke Volta ao Algarve. V zadnjih metrih zaključnega vzpona je imel takrat 20-letni Pogačar največ moči in je zabeležil svojo prvo zmago na profesionalni sceni. Nekaj dni kasneje je slavil tudi v skupnem seštevku te dirke.
»To so bile moje sanje, ki so se uresničile. Ne morem verjeti, da sem zmagal,« je zmago pospremil Tamau Pogi oziroma Čriček iz Komende. Pri Ekipi smo takrat zapisali: »Marsikoga je ujel nepripravljenega – eden izmed vodilnih portugalskih športnih portalov ga je denimo preimenoval v Mateja. A še bodo priložnosti, da se bodo naučili njegovega pravega imena. Vse to je namreč šele začetek. Zvezda je rojena.« Kako preroško danes zvenijo te besede … Le šest let in pol pozneje je števec zmag že pri številki 100.
Danes si lahko že zavrti zimzeleno uspešnico skupine Bijelo Dugme – Doživjeti stotu. Pri tem bi si težko zamislil lepši scenarij za svojo 100. zmago v karieri. V neposrednem dvoboju je namreč premagal svoja največja tekmeca, Van der Poela in Vingegaarda – in to na največji dirki na svetu.
Morda prav to, da je hkrati največji tekmec tako Van der Poela kot Vingegaarda, najbolje oriše, za kako sijajnega in neponovljivega kolesarja gre. Van der Poel je brez dvoma najboljši kolesar za klasike svoje generacije. Vingegaard pa (ob Pogačarju) največji kolesar za tritedenske dirke. In med njima – kot nekakšna povezava, vsestranski multipraktik po imenu Tadej Pogačar.
"Zmagati na dirki po Franciji je sijajno, v majici svetovnega prvaka še toliko bolj, a imeti 100 zmag, je nekaj res izjemnega," je organizatorjem po etapi dejal Pogačar.
Če gre verjeti portalu ProCyclingStats, je kot 25. kolesar v zgodovini prebil mejo stotih zmag. Na vrhu ostaja – in bo tam še nekaj časa – Kanibal Eddy Merckx, ki je v profesionalni karieri nanizal kar 279 zmag. Med še aktivnimi kolesarji ima največ zmag prav Pogačar. Kot že rečeno – okroglih sto. In štejemo dalje.
